Še naprej se je trudila skrbeti za svoja dva sinova in hčer ter mislila, da bo lahko nadaljevala s svojim početjem v nedogled, saj se je na splošno počutila v redu. Kakor koli že, pa so po treh letih pijančevanja začele postajati vidne posledice alkohola. Začela se je počutiti zelo slabo, zato so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji diagnosticirali kronično bolezen jeter, cirozo. Njeno telo tako ne more več prenašati alkohola, poleg tega pa ji močno oteka želodec. “Ko mi je zdravnik povedal, da me lahko ubije že en sam kozarec alkoholne pijače, sem se v trenutku streznila. Od tistega trenutka pa vse do danes, se nisem dotaknila niti kapljice alkohola.“

Kljub drastični spremembi življenjskega sloga, Joannina jetra ostajajo poškodovana in jih ni mogoče povrniti v prvotno stanje ali pozdraviti. V zadnjih 18 mesecih je v bolnišnici preživela vsaj 300 dni, tedensko pa mora pojesti 100 tablet, da ohranja bolezen pod nadzorom. Ker so njena jetra močno povečana, živi v hudih bolečinah, njena koža pa je postala močno občutljiva in srbeča. Zdravnik jo je opozoril, da ji lahko jetra odpovedo vsak trenutek in da bo za preživetje nujno potrebovala jetra. Vprašanje pa je, ali ji bodo prej odpovedala njena jetra, ali se bo pravočasno našel ustrezni darovalec.

Joannina sinova sta stara 14 in 21 let, hči pa komaj 7. Vsi trije si srčno želijo, da bo življenje njihove mamice čim daljše in da bo lahko spremljala njihovo odraščanje. Joanna ob tem pravi, da se je odločila o svoji težavi spregovoriti zato, da bi opozorila druge, naj ne ponavljajo njenih napak. “Nikoli si nisem predstavljala, da mi bo popivanje tako močno škodilo. S svojim početjem sem uničila življenje sebi in svojim otrokom,“ še pravi.

Jetrna ciroza velja za tretji najpogostejši vzrok smrti v razvitih deželah pri osebah, starih od 45 do 65 let. V Sloveniji zaradi te bolezni, za katero pogosteje obolevajo moški, umre 39 oseb na 100 tisoč prebivalcev. Cirozo lahko povzročajo nekatere virusne okužbe (hepatitis B in C), najpogosteje pa je to posledica prekomernega uživanja alkohola, ki povzroči brazgotinjenje jetrnega tkiva in s tem nepopravljivo okvaro, ki počasi vodi v odpoved jeter. Sicer pa je lahko ciroza tudi posledica vnetnih črevesnih bolezni, zapore žolčnih vodov zaradi žolčnih kamnov ali pa se pojavi po operaciji žolčevodov.

Nekateri bolniki z napredovalo jetrno cirozo sicer živijo še vrsto let brez težav, prej ali pozneje pa se pojavijo zapleti, kot na primer jetrna odpoved ali rak. Ker ciroza sprva ne kaže nobenih simptomov, ne povzroča tudi nobenih težav. Običajno jo bolniki odkrijejo naključno. Sčasoma, ko bolezen napreduje, pa se pojavijo izguba apetita in hujšanje, slabost ter zlatenica, za katero je značilno rumeno obarvanje kože in očesnih veznic.

Zapleti se razvijajo postopoma in počasi. Povzroči lahko visok krvni tlak v venah požiralnika, ki nabreknejo in zakrvavijo, podhranjenost, saj je okrnjena presnova maščob in nekaterih vitaminov, in nagnjenost h krvavitvam in nastajanju modric, zaradi slabšega delovanja jeter, ki tvorijo manj faktorjev strjevanja krvi. Ciroza sčasoma vodi tudi v razvoj rakavih sprememb in odpoved jeter. Simptomi odpovedi vključujejo otekanje trebuha zaradi kopičenja tekočine v trebušni votlini in pa razširjene podkožne žilice.

Jetrna ciroza je neozdravljiva, poškodba jeter pa nepopravljiva. Vendar pa je mogoče z odpravo vzroka ciroze in zdravljenjem upočasniti napredovanje bolezni.