Ko se je nesreča zgodila, je bila Lolly stara 30 let in se je zabavala v priljubljenem nočnem klubu v središču Londona. V klubu je bil tudi Philip Brady, ki je tisti večer spil veliko preveč alkohola in se omamil z ekstazijem. Bil je tako opit, da je padel z balkona kljuba in pristal direktno na Lolly. ''Spominjam se, da sem občutila nenaden močen udarec na vratu in ramenih, ko je name padel 1,90 metra visok moški. Najprej sem pomislila, da me je nekdo udaril in padla sem vzvratno. A ko sem udarila ob tla, sem vedela, da je bilo nekaj hudo narobe, saj se nisem mogla premakniti in sem lahko le še pomežiknila. Prijatelji so me spodbujali, naj vstanem, a ko sem spoznala, da ne morem, sem bila čisto iz sebe,'' je pojasnila za britanski Daily Mail. ''Mislim, da mi je nekaj govorilo, naj tisto noč ne grem ven – v resnici si nisem želela iti in moj notranji občutek mi je govoril, da ne smem iti. A nisem želela razočarati svojega fanta in sem šla, čeprav se mi ni dalo. Ko sem ležala na tleh, sem v trenutku vedela, da je nekaj hudo narobe. Bilo je grozljivo. Prva stvar, ki sem jo vprašala reševalce, je bila ali bom na invalidskem vozičku, a so rekli, da je prezgodaj, da bi mi to lahko povedali.''

Mackovo, ki se je takrat večkrat pojavila na priljubljeni glasbeni televiziji MTV in kot model uspela priti tudi v številne priljubljene revije na Otoku, so odpeljali v King's College bolnišnico v južnem Londonu. Opravili so ji šesturno urgentno operacijo, da so ji stabilizirali vrat, po operaciji pa ji pojasnili, da je imela zlomljen vrat in stisnjeno hrbtenjačo. ''V bolnišnici je bilo grozljivo – kot scena iz Casualty (priljubljena britanska medicinska nanizanka, op. a.) Do takrat sem že vedela, da gre za resno stvar.''

Dan po poškodbi so Mackovo prestavili v Stoke Mandeville bolnišnico v Buckinghamshiru, kjer je preživela deset mesecev rehabilitacije. Ko je prispela v bolnišnico, ni mogla premakniti ničesar drugega kot glave. ''Mislila sem si, da preprosto ne morem živeti tako. To je bil konec mojega življenja. Solze so lile iz mene. Stanja nisem mogla sprejeti, nisem želela slišati nič o tem in bila sem v popolnem zanikanju. Mislim, da večina ljudi v teh trenutkih razmišlja o samomoru. Bilo je grozljivo.''

Kljub zdravljenju in strogem režimu vadbe, je pridobila le nekaj gibalnih sposobnosti v rokah, a čisto nič v nogah. Čeprav lahko danes nekoliko premika roke, še zdaj ne more uporabljati zapestja ali rok. Sedaj živi s svojo družino in ima negovalko, ki k njej prihaja vsak dan, da ji pomaga pri oblačenju in umivanju. Trpi tudi za nevropatično bolečino – bolečino, ki jo povzroča neposredna okvara živčevja. Pri njej traja ves dan in jo občuti od ramen navzdol.

Neodogovorni Philip Brady je bil spoznan za krivega povzročitve posebno hude telesne poškodbe in je v zaporu preživel dve leti. ''Ne dovolim, da bi mi uničil življenje, zato preprosto ne razmišljam o njem. Nikoli se mi v resnici ni opravičil, a mu ne želim nič slabega in se ne želim predajati destruktivnim občutkom jeze. Včasih se le vprašam, kaj sem storila, da si to zaslužim ali se vprašam, zakaj jaz. Imela sem občutek, da ne smem ven in instinkt me je opozoril, a sem ga ignorirala – zgodilo se je in sedaj ne morem nič narediti glede tega.''

Tako se je raje odločila, da bo svoj čas posvetila dvigu osveščenosti o poškodah hrbtenice in pomagala zbirati sredstva za raziskve, ki bi pripomogle k odkritju zdravljenja. ''Moje upanje in sanje so še vedno, da bom nekoč lahko shodila in znova pridobila neodvisnost. Zanašam se na zbiranje sredstev, ki so usmerjena v iskanje zdravila. Življenje živim kar se da polno – rada potujem, se uredim in spoznala sem celo novega moškega, zaradi česar sem zelo vesela.''