Mathilde Arctander bi lahko obupavala, a je stara 22 let prišla do drugega zaključka. Sprejela bo svojo posebnost.
Toda ni bilo zmeraj lahko. Če je niso dražili zaradi njene drugačnosti pa je slišala pomilovanja v smislu: ubogo dekle. Tudi to ni bilo prav nič prijetno.
| "Včasih sem mislila, da je nekaj res narobe z mano, ker so ljudje tako strmeli vame," se spominja. "Le zakaj imam vsa ta materina znamenja, bi si ves čas govorila." Ko je bila mlajša, je bilo svojo drugačnost težko sprejeti. Danes pa mlada slikarka poudari, da sploh več ne opazi, če kdo strmi vanjo. "Morda nimam čisto normalne kože, ampak to se mi zdi v redu. Takšna sem in nič več se ne zbudim zjutraj in si želim, da svojih materinih znamenj ne bi imela. Ljudje smo drugačni in s tem ni nič narobe." |
Včasih je svojo kožo skrivala pod dolgimi hlačami in rokavi, danes pa ji ni prav nič več težko oditi na plažo. Svojo zgodbo pa deli, da bi opogumila druge ljudi, ki še niso sprejeli svojih materinih znamenj ali kakšne koli druge drugačnosti. Poudarja, da se odziv okolice močno spremeni, ko se enkrat spremeniš ti sam, torej, ko se sprejmeš. Danes ji ljudje na ulici celo povedo, da jim je všeč njen drugačen videz.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV