Čeprav je zaradi te izjave takoj doživela zgražanje občinstva v studiu, je gledalce prosila, naj je ne obsojajo, dokler ne slišijo njene zgodbe. 10-letni Ryan trpi za hudo obliko motnje pomanjkanja pozornosti in hiperaktivno motnjo (ADHD), zaradi česar ima vsakodnevne izbruhe nasilja. ''Obstajata dve strani Ryana, največji problem pa je nepredvidljivost. Lahko je čudovit ves dan, nato pa ga želim pocrkljati in me ugrizne ali opraska ali me udari v obraz in mi zbije očala z glave. Skoraj vsak dan me udari po glavi.'' Dvakrat ločena Jenny Young ima še tri otroke, stare 25, 23 in 19 let, ki so vsi prav tako trpeli za to motnjo, a v veliko milejši obliki. Za njo je v preteklosti trpela tudi sama. Stanje, ki prizadene približno šest odstotkov otrok, se kaže z izjemno hudimi težavami s koncentracijo, zaradi česar se otroci težko učijo, s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo. Kot pravi, je življenje s štirimi otroki s to motnjo izjemno težko: ''Nič manj nimaš rad svojih otrok, a je nekako tako, kot če greš na počitnice in ne prideš na mesto, ki si ga pričakoval. Je čudovito, a ne to, kar si pričakoval.''

Jenny se je odpovedala službi, da lahko nenehno skrbi za Ryana in – kot pravi – je zaradi njegove težave razpadel tudi njen drugi zakon. ''Že sprememba rutine je lahko sprožilec, zaradi katerega se hudo razburi, včasih pa se jezi kar brez vzroka,'' pojasnjuje. ''Najbolj se bojim tega, da se stanje ne bo izboljšalo.''

Jenny si želi, da bi ji pri težavi pomagali psihologi in da bi se lahko na nekoga obrnila: ''Na žalost ti profesionalni psihologi ne verjamejo vedno, kako grozna je situacija, in težko je dobiti podporo, ki jo potrebuješ. Ko si mama in jim rečeš, da si poskusila že prav vse in da si na koncu z živci, ti specialisti ponujajo vse drugo kot tisto, kar v resnici potrebuješ. Obstaja pomoč, a se moraš boriti zanjo, na ves glas kričati in videti te morajo, da si popolnoma obupan. Šolski in socialni delavci lahko pomagajo, a nihče ne bo pristopil in rekel: 'Vidim, da imaš težavo, ali potrebuješ pomoč'?''

Kaj je motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)?
Motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo je vseživljenjsko stanje, katerega prve simptome opazimo v zgodnjih letih otrokovega življenja. Pri otroku se pojavijo moteče vedenje, kratka pozornost, nespečnost in razdražljivost. Nemalokrat lahko težave omili že pravilen starševski pristop, pri izjemno resnih oblikah hiperaktivnosti pa je potrebno zdravljenje z zdravili.

Kaj lahko storimo sami?

Pomembno je, da so starši potrpežljivi in da nastopajo enotno. Otrokovo vedenje sprejemajte kot pozitivno in nepredvidljivo in ga obravnavajte kot nekaj vsakdanjega. Otroka skušajte zaposliti in bodite preudarni in domiselni pri izbiri iger, da se ne bo dolgočasil. Pri tem se lahko posvetujete s psihologom.

Kdaj k zdravniku?

Z zdravnikom se posvetujete, če je vedenje otroka moteče v vsakdanjem življenju in če vpliva na učni uspeh. Zdravniki si glede vzroka in diagnosticiranja hiperaktivnosti niso edini, zmeda pa je lahko še večja, če se vedenjske motnje pojavijo skupaj z učnimi težavami, kot je disleksija. Otroški zdravnik vas bo napotil k otroškemu psihiatru ali kliničnemu psihologu. Kadar ima otrok tudi učne težave, postane motnja bolj očitna ob vstopu v šolo. Dokler diagnoza ne bo popolnoma jasna, zdravnik ne bo predpisal zdravil, kot je na primer ritalin. Veliko otrok se dobro odzove tudi na bolj prijazno kognitivno ali vedenjsko psihoterapijo.

Motnjo navadno diagnosticirajo med tretjim in sedmim letom starosti, v nekaterih primerih lahko tudi pozneje, pogostejša je pri dečkih. Natančen vzrok za motnjo ni znan, nekatere raziskave pa kažejo, da je težava dedno pogojena. Nekatere študije so tudi pokazale, da možgani ljudi z ADHD v resnici delujejo nekoliko drugače.
 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na