Čeprav je skoraj umrla, je 31-letna Rachel Morrison iz Cheltenhama v Veliki Britaniji s pomočjo zdravnikov povila zdravega otroka. Njen najmlajši sin James je med travmatičnim porodom, ki so ga porodničarji izvedli z urgentnim carskim rezom, izgubil kar šest litrov kriv, a danes 11 mesečni dojenček je popolnoma okreval. ''Še kar ne morem verjeti, kaj se je dogajalo. Bila sem popolnoma izčrpana, a bilo je vredno, saj imam danes Jamesa. Ko sem ga lahko prvič objela, je bilo neverjetno – oba sva prava borca in izjemno sem ponosna,'' je povedala za britanski Mail Online.

Težave gospe Morris so se pričele v 20 tednu nosečnosti, ko so odkrili, da trpi za predležečo posteljico – stanje, pri katerem posteljica pokriva maternični vrat. ''Imela sem že tri prečudovite deklice, a bila sem presrečna, ko sem ugotovila, da sem znova noseča. Z možem Kevinom sva si vedno želela še fanta, ki bi izpolnil našo družino. A v 20. tednu nosečnosti je pregled pokazal, da imam predležečo posteljico. Bila sem šokirana, saj so bile vse moje prejšnje nosečnosti brez zapletov. Zaradi stanja nisem mogla roditi naravno, pojasnili so mi, da bom potrebovala carski rez.'' A težav še ni bilo konec. Od 27. tedna nosečnosti naprej je redno krvavela. Na to jo je zdravnik sicer opozoril, a vsakič znova se je prestrašila, da bo izgubila dojenčka. Prav zato so se odločili, da jo bodo zadnjih osem tednov nosečnosti obdržali v bolnišnici in kmalu se je izkazalo, da so sprejeli pravo odločitev. ''Bila sem obupana – po eni strani sem si želela, da bi bil dojenček v redu, po drugi strani pa so me moje tri deklice tako zelo pogrešale. A danes sem presrečna, da so se tako odločili, saj sem se le 12 ur po tem borila za svoje življenje.''

Prvo noč, ki jo je preživela v bolnišnici, se je zbudila v bolečinah in prekrita s krvjo. ''Spominjam se, da sem se zbudila v zgodnjih jutranjih urah s hudo bolečino, ki je šla preko mojega telesa in v mlaki krvi. Sestre so prišle in vse ostalo je bilo kot v grozljivki. Nekaj ur kasneje so me uspavali, medtem ko so opravili porod. Takrat se je pričel pravi pekel. Spominjam se le še, da sem se kasneje zbudila popolnoma omamljena in v hudih bolečinah. Ko so mi sestre in mož povedali, kaj se je zgodilo, se mi ni zdelo resnično. Bila sem v popolnem šoku.''

Med operacijo, ki so jo zaradi močnih krvavitev opravili pod splošno anestezijo, so zdravniki rešili dojenčka in skušali odstraniti posteljico. A pritrjena je bila na arterijo, zaradi česar je pričela močno krvaveti. Krvavitve so bile tako močne, da se je njeno srce ustavilo za dve minuti in pol. Njeno življenje je bilo na nitki in zdravniki so se odločili, da ji odstranijo celotno maternico. ''Zdravniki so morali razmišljati hitro in odločili so se, da mi odstranijo maternico, kar je bil to edini način, da ustavijo krvavitev. Dali so me na aparate za ohranjanje življenjskih funkcij in mi načrpali kri nazaj v telo. Moj mož Kevin, ki je bil ves čas v čakalnici z mojo mamo, je bil histeričen, saj je videl, da so sestre mimo njega tekale z vrečami krvi. Vedel je, da so zame. Zdravniki so mu rekli, naj se pripravi na najhuje – moralo je biti grozljivo zanje.'' A kljub temu so hitre reakcije osebja v bolnišnici njej in njenemu dojenčku rešile življenje. Le pet dni po travmatičnih dogodkih je Rachel že lahko zapustila bolnišnico.

James se je rodil osem tednov prezgodaj, zato je moral štiri tedne ostati pod nadzorom zdravnikov, a dobro je okreval in nato lahko odšel domov. ''Zavedam se, da imam srečo, da sem preživela in da lahko danes skrbim za svoje štiri prečudovite otroke. Naslednji mesec bomo praznovali Jamesov prvi rojstni dan in to bo velik praznik za nas vse po tem, kar se je zgodilo.''