Vizita.si
Pomanjkanje medicinskih sester pomeni večjo smrtnost, je prepričana Darinka Klemenc.

Novice

'Najbolj me je zaznamovala smrt otroka'

Katja Benčina
12. 05. 2010 09.13
3

Pomanjkanje medicinskih sester pomeni večjo smrtnost, je povedala predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Darinka Klemenc, ki se še kako zaveda pomembnosti medicinskih sester, ki prav danes obeležujejo svoj dan.

Pomanjkanje medicinskih sester pomeni večjo smrtnost, je prepričana Darinka Klemenc.
Pomanjkanje medicinskih sester pomeni večjo smrtnost, je prepričana Darinka Klemenc.FOTO: iStockphoto
Medicinske sestre so tiste, ki morajo pacientom zamenjati pleničko, jih pomiriti, ko imajo nabito polno čakalnico, in jih kljub temu, da bi same najraje rekle, pa naj gre vse k vragu, obdržati nasmeške na obrazu, biti zbrane v ključnih trenutkih, ko skupaj z zdravniki bolniku rešujejo življenje … Čeprav je dela vse več in so njihovi urniki vse bolj naporni, pa po mnenju Darinke Klemenc pristojni ''varčujejo'' prav na medicinskih sestrah. Tako Klemenčeva opozarja, da jih primanjkuje kar 20 odstotkov. "Dajmo raje varčevati kje drugje. Ko se varčuje pri zdravstvu, so namreč vedno in povsod na tapeti najprej medicinske sestre," ugotavlja Klemenčeva.
27-letna medicinska sestra Mojca Zelko pravi, da ji voljo do dela dajejo pacienti, ki ozdravijo.
27-letna medicinska sestra Mojca Zelko pravi, da ji voljo do dela dajejo pacienti, ki ozdravijo. FOTO: Dare Čekeliš

Še posebej pa so obremenjene medicinske sestre na intenzivnem oddelku Kliničnega centra, ki se vsakodnevno srečujejo z najhujšimi primeri. Ena izmed njih je tudi 27-letna Mojca Zelko, ki pravi, da je pomanjkanje kadra izjemno velik problem: ''V rokah imaš življenje, zato ne delaš le stoodstotno, ampak še trideset odstotkov več. Ker pa je pacientov vsak dan več, medicinskih sester pa ne, imamo izjemno veliko nadur in ob vikendih in praznikih delamo tudi po 12 ur skupaj. Zaradi pomanjkanja kadra in izjemno napornega dela pa prihaja do nezadovoljstva. Včasih tudi komu kaj rečeš, kar nisi hotel in mu v normalnih razmerah ne bi rekel.'' Kljub temu pa Mojca v svojem poklicu še vedno uživa. Željo po tem, da bi postala medicinska sestra, pa je začutila že v otroštvu: ''Spomnim se, da sem vedno z vsem srcem in dušo spremljala dokumentarne oddaje o človeku, njegovi notranjosti in delovanju, operacijah. Prišel je čas, ko se je bilo treba odločiti, kaj bi želela postati, in s tem sploh nisem imela težav, takoj sem vedela, da želim postati medicinska sestra. Moram pa priznati, da sama srednja zdravstvena šola ne da vpogleda v to, kaj sploh pomeni biti medicinska sestra.'' Še kako dobro pa je realno delo medicinske sestre spoznala na intenzivnem oddelku kliničnega centra: ''Tisto, kar me je najbolj zaznamovalo, je smrt otroka in soočenje staršev z njo. Take stvari so tako grozljive, da jih nikoli ne pozabiš.'' Prizadenejo pa jo tudi nemočni ljudje, ki so popolnoma odvisni od tuje pomoči. ''So trenutki, ko bi najraje vse pustila in šla, a ti trenutki so minljivi, saj mi zagon, voljo in veselje do dela vrne ozdravljen človek. Njegove besede so kot med za dušo, velikokrat pa mu sploh ni treba odpreti ust, ker izraz na obrazu pove vse. In s tem je tvoja duša zadoščena.'' Eden najlepših trenutkov njenega dela se je tako zgodil prav pred nekaj meseci, ko je imela v oskrbi nosečnico, ki je zbolela za novo gripo, njeno stanje pa je bilo kritično. ''Sprožili smo ji umetne popadke, rodila pa je s carskim rezom. Rodila je zdravega fantka in si tudi sama neverjetno hitro opomogla.''

Mojci je v veliko oporo njena družina.
Mojci je v veliko oporo njena družina.FOTO: POP TV

Mojci pa je v veliko oporo njena družina. Ima namreč zelo razumevajočega moža in dva simpatična otroka. ''Uskladiti družinske obveznosti in obveznosti do službe je kar velik zalogaj. Če ne bi imela tako izjemno razumevajočega in predvsem potrpežljivega moža, bi mi bilo veliko teže,'' še dodaja Mojca.

Sicer pa medicinske sestre obeležujejo svoj dan 12. maja v spomin na Florence Nightingale (1820–1910), ki je svoje življenje posvetila ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. Pripomogla je k ugledu poklica takratnih bolničark in ustanovila Šolo za medicinske sestre in babice. Tam izšolane medicinske sestre so kmalu postale zelo cenjen in iskan kader po vsem svetu.

V Sloveniji pa je temelje stroki in poklicu medicinske sestre postavila Angela Boškin, ki je leta 1919 kot prva opravljala poklic skrbstvene sestre. Štiri leta pozneje je bila pri Zavodu za socialno higieno in zaščito otrok v Ljubljani ustanovljena prva šola za medicinske sestre, še isto desetletje pa je začela delovati prva stanovska organizacija medicinskih sester v Sloveniji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662