"Alice je bila zdrav in vesel otrok. Učila se je prvih korakov, ko je nenadoma zbolela. Sprva sem mislila, da je le prehlad. Poklicala sem zdravnika, ki je predpisal zdravilo za nižanje telesne temperature, ker naj bi šlo po njegovem mnenju za virusno vnetje. Poslal naju je domov. A doma se je stanje poslabšalo. Na njenem telesu sem opazila vijolične madeže, ki so se dobesedno večali pred mojimi očmi," se spominja Jennifer Lawson, mama takrat komaj 14-mesečne Alice.

Malčico so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer sta Jennifer in Phil izvedela, da ima njuna hčerka meningitis, zaradi katerega so začele tudi odpovedovati ledvice. Njeno življenje je postalo odvisno od aparatov, ki so jo obkrožali. "Njen mali obrazek je bil otečen. S Philom sva bila cel čas ob njej. Nežno sem ji umila obraz, nanesla balzam na njene suhe, razpokane ustnice in jo držala za roko. Pela sva ji pesmi in ji nosila balone, ki jih je imela tako rada," pove Jennifer. Alice so premestili v bolnišnico Queen's Medical Centre v Nottinghamu, kjer se je zdelo, da je deklica okrevala, in nihče ni pričakoval tega, kar se je zgodilo potem. Deklici je krvni pritisk močno narasel, njene oči niso bile več osredotočene in oteženo je dihala. Vse to so bili znaki možganske kapi. Takoj so jo premestili nazaj na oddelek intenzivne nege in zdravniki so jo dali v umetno komo.

Ni ji kazalo dobro, ni se odzivala in nekega dne so zdravniki povedali Phil in Jennifer, da prihaja čas slovesa, saj za malčico niso mogli storiti ničesar več. Aliceino stanje sta užaloščena starša opisala tudi njeni takrat štiriletni sestrici Taylor in odločila sta se, da bosta darovala organe njune umirajoče hčerke. "Povedali so mi, da bodo naslednje jutro izklopili naprave, ker nikoli več ne bo dihala samostojno. Sama sebi sem skušala dopovedati, da male Alice tako ali tako ni več in da poleg mene leži le še njeno telo. Vendar to mi ni pomagalo. Bilo mi je težko in oklepala sem se upanja. Vzeli smo odtise njenih stopal in rok za spomin in na posteljo sem ji privezala balone. Poljubila sem jo v slovo. S poljubom sem ji skušala pokazati, kako rada jo imam," opisuje Jennifer. Prišlo je jutro in zraven so bili tudi zdravniki, ki naj bi vzeli Aliceine organe za druge bolne otroke. Izklopili so naprave in takrat se je zgodil čudež. Medicinska sestra je staršem povedala, da zdravniška ekipa, ki naj bi odvzela organe, odhaja in da je Alice zadihala brez pomoči naprav.

Čeprav še ni bila zunaj nevarnosti, sta imela Jennifer in Phil ponovno razlog za upanje. Po dolgotrajnem okrevanju se je vrnila domov. Zdaj šteje tri leta in še vedno potrebuje nekaj pomoči pri hoji in prehranjevanju, a vsak njen napredek je razlog za veselje. Potem ko se je zbudila iz kome in samostojno zadihala, se je morala vse naučiti znova: držati glavo pokonci, govoriti, sedeti, jesti, se nasmehniti itd. Nedavno je izgovorila besede "mama", kar je bilo Jennifer v neizmerno veselje. Obiskuje posebno šolo in dobro napreduje. Jennifer in Phil pa se občasno zazreta v svojo malo Alice in se v trenutku zavesta, kako srečna sta, ter vsem povesta: "Ona je najin mali čudež."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na