Računalniško voden krvni obtok

Znanstveniki so ustvarili majhen medicinski pripomoček na lastni brezžični pogon, ki lahko nadzoruje krvni obtok. Po mnenju znanstvenikov ta izum napoveduje dobo lastne kirurške zdravstvene oskrbe, kar pomeni, da bi lahko ljudje za večino svojih težav, zaradi katerih morajo sedaj obiskati bolnišnico, opravili sami doma oziroma jih predčasno preprečili. Naprava za nadzor krvnega obtoka za delovanje ne potrebuje žic ali baterij, saj naj bi jo poganjal kar krvni obtok sam, poleg tega pa dovolj majhna, da bi jo lahko vstavili v žile. Znanstveniki upajo, da bi s pomočjo te naprave nekoč lahko zaznavali prisotnost alkohola in drog v krvi, prav tako naj bi opravljala analize krvi in celo uničevala krvne strdke ter odstranjevala obloge iz arterij.

Bionska noga

V preteklosti so morali tisti, ki so jim amputirali nogo pri hoji uporabljati palico ali invalidski voziček, da so lahko prišli iz točke A v točko B, nato pa je luč sveta ugledala prva umetna noga, ki jo nadzorujejo možgani. Raziskali in lansirali so jo v centru za medicino na rehabilitacijskem inštitutu v Chicagu, noga pa je zasnovana z robotsko funkcijo, ki deluje na podlagi informacij iz možganov osebe, ki ji je umetna noga pritrjena. S pomočjo te bionske noge pacient lahko normalno hodi, gre po stopnicah ter premika nogo celo med sedenjem.

Posebni sistem očal omogoča, da medicinsko osebje ter zdravniki za potrebe kapalne infuzije lahko najdejo tudi žile, ki so pri nekaterih ljudeh težko vidne s prostim očesom. Očala delujejo na podlagi multispektralne svetlobe, s pomočjo katere so vidne vse vene in dveh digitalnih kamer, ki preko bluetootha ali Wi-Fi oziroma 3G povezave prenašata slike. Pridobljeni shranjeni podatki omogočajo dokumentiranje postopkov, vključno z videoposnetki in fotografijami. Sposobnost te tako imenovane 'telemedicine' omogoča, da slike povežejo celo z elektronsko zdravstveno kartoteko, s tem pa je omogočeno avtomatizirano dokumentiranje.

Leta 1994 je mlatilni stroj devetletni Sandeep Kaur iz Indije popolnoma odtrgal obraz in lasišče. Stroj je namreč ujel eno izmed Sandeepinih kitk ter njeno glavo tako rekoč posrkal vase. Abrahamu Thomasu, enemu izmed najboljših indijskih mikrokirurgov, je uspelo Sandeepi obraz ponovno pripeti na lobanjo in ponovno povezati arterije. Sandeep je bila za čudež tako hvaležna, da je postala medicinska sestra.

Operacijski robot

Sliši se kot znanstvena fantastika, a je resnično. Majhen robotski kirurški instrument, s katerim kirurgi upravljajo preko video zaslona, omogoča enostaven način odstranjevanja slepiča, uporabljajo pa ga tudi pri bolj zapletenih operacijah. Ta robotska platforma lahko v telo vstopi skozi en sam 15-milimetrski rez, iz kapsule razširi svoje tako imenovane 'lovke' in se po kirurgovih navodilih premakne proti določenemu organu, da izvede kirurško nalogo, kot je denimo vpenjanje arterije in vezanje šivov.

ReWalk – revolucija za paraplegike

Komercialni bionski sistem pomoči pri hoji uporablja napajane nožne proteze, ki omogočajo paraplegikom stati na nogah, se sprehajati in se povzpeti po stopnicah. Sistem poganja nahrbtna baterija in je nadzorovana s preprostim daljinskim upravljalnikom, vgrajenim v zapestje, ki odkriva in izboljšuje posameznikove možnosti gibanja. Maja leta 2012 je Britanka Claire Lomas s pomočjo sistema ReWalk postala prva oseba na svetu, ki je pretekla maraton. Lomasova, ki je od pasu navzdol paralizirana od nesreče pri jahanju leta 2007, je londonski maraton odtekla v 17 dneh.

Računalniški možgani

Evropski raziskovalci so razvili tako imenovane 'nevro-čipe', v katerih so združene žive možganske celice ter silicijevo vezje. Dosežek bi lahko nekega dne omogočil ustvarjanje zapletenih nevralnih protez, s pomočjo katerih bi zdravili nevrološke motnje. Pri ustvarjanju 'nevro-čipa' so raziskovalci stisnili več kot 16 tisoč elektronskih tranzistorjev in na stotine kondenzatorjev na silicijev čip, velik vsega 1 kvadratni milimeter.

Bionsko oko pomaga slepim

Bionsko oko deluje s pretvarjanjem video slike, posnete z miniaturno kamero, ki se nahaja v pacientovih očalih, v serijo majhnih električnih impulzov, ki so brezžično preneseni na površino mrežnice.. Ti pulzi naj bi spodbujali delovanje celic mrežnice, kar se kaže v ustreznem dojemanju vzorcev svetlobe v možganih. Pacienti se naučijo interpretirati te vizualne vzorce, s čimer si povrnejo nekaj funkcij vida. To vsekakor ne pomeni, da slepi čudežno spregledajo, a če si obsojen na slepoto in je tema vse, kar zaznavajo tvoje oči, je tudi najmanjši žarek svetlobe resnično nekaj neverjetnega.