Vizita.si
Polnozrnata žita
Novice

Slovenci zaužijemo precej premalo polnozrnatih žit, opozarja Inštitut za nutricionistiko

STA
18. 11. 2026 10.03
0

Podatki raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo le 18 gramov polnozrnatih žit, s čimer močno zaostajamo za priporočenimi količinami in evropskim povprečjem.

Izberite Vizita.si za svoj prednostni vir na Google.

V številnih evropskih državah, tudi Sloveniji, je uživanje polnozrnatih žit še vedno nezadostno, ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Kot poudarjajo, lahko že razmeroma majhne spremembe prehranskih navad dolgoročno prispevajo k boljšemu zdravju.

Zakaj vas po 50. letu vse pogosteje muči zaprtje
Preberi še
Zakaj vas po 50. letu vse pogosteje muči zaprtje

Po podatkih portala Global Dietary Database povprečni dnevni vnos 50 gramov polnozrnatih žit ni dosežen v 16 od 27 držav članic EU. Med te države sodi tudi Slovenija, za katero je ocenjen povprečni dnevni vnos 18 gramov, podatke raziskave povzema Inštitut za nutricionistiko. Kot opozarjajo, je po podatkih raziskave Global Burden of Disease prenizek vnos polnozrnatih žit drugi najpomembnejši prehranski dejavnik tveganja za umrljivost na svetovni ravni, takoj za previsokim vnosom natrija.

Ali je polnozrnati kruh res bolj zdrav od belega?
Preberi še
Ali je polnozrnati kruh res bolj zdrav od belega?

Na inštitutu zato ob današnjem mednarodnem dnevu polnozrnatih žit opozarjajo na pomen vključevanja polnozrnatih živil v vsakodnevno prehrano. Uživanje približno 50 gramov polnozrnatih žit dnevno je namreč povezano s približno za četrtino manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, za petino manjšim tveganjem za umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, za 12 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi raka in za 15 odstotkov manjšim tveganjem za umrljivost zaradi vseh vzrokov. Na inštitutu ob tem poudarjajo, da za povečanje vnosa polnozrnatih žit niso potrebne velike spremembe prehranskih navad. Pomembno je predvsem, da se izdelke iz rafiniranih oz. belih žit čim pogosteje nadomesti s polnozrnatimi različicami.

Polnozrnata žita
Polnozrnata žitaFOTO: AdobeStock

"Namesto belega kruha lahko pogosteje izberemo polnozrnatega, bele testenine zamenjajmo s polnozrnatimi, v prehrano pa vključimo tudi ovsene kosmiče, ješprenj, ajdo in druga polnozrnata žita oziroma žitne izdelke," svetujejo na inštitutu. Pri izbiri živil je lahko v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko uporabniki dostopajo do nutricionističnih podatkov o živilih. Z njo na inštitutu med drugim zbirajo podatke o sestavi predelanih živil v Sloveniji.

Novice

Zadihanost in dolgotrajen kašelj sta lahko opozorilo na kronično obstruktivno pljučno bolezen

Rakave bolezni

Nacionalni posvet opozarja: zgodnje odkrivanje raka prebavil je ključno za uspešno zdravljenje

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 2075