Hči Davea Hiseya je za levkemijo zbolela pred petimi leti, ko je bila stara komaj 13 let. Bolezen je trenutno v remisiji, mirovanju, njegovega 12-letnega sina pa čaka še leto dni kemoterapije, saj je prav tako zbolel za levkemijo, čeprav druge oblike. Danes cela družina trepeta, saj so vsi v pričakovanju najhujšega – da bo zbolela še najmlajša hči ali pa da se bo bolezen pri drugih dveh povrnila.

Hiseyevi pa niso edini, ki se bojijo raka. V Clydeu blizu Ohia, kjer živijo, v strahu namreč živijo prav vsi starši, katerih otroci zbolijo za infekcijo sinusov ali pa začnejo tarnati zaradi bolečin v trebuhu. V zadnjih letih je na tem območju iz neznanega vzroka za to skrivnostno boleznijo namreč zbolelo že na ducate otrok. Od leta 1996 so tako raka možganov, levkemijo, limfom ter druge oblike raka potrdili pri 35 otrocih, trije pa so zaradi teh bolezni umrli. Vsi otroci so živeli v radiju 20 kilometrov. Največ diagnoz je bilo postavljenih med letoma 2002 in 2006, oblasti pa so na tem območju razglasile 'epidemijo raka', saj je glede na prebivalstvo pogostejši, kot kažejo statistični podatki.

''Vsi razmišljamo le še o tem, kaj se dogaja z našimi otroki,'' pravi 43-letna Donna Hisey, katere družino razjeda rak. ''Živim v večnem strahu, kdaj se bo rak vrnil in koga bo še prizadel.'' Po treh letih izčrpavajočega raziskovanja, vzrok še vedno ni znan. Raziskovalci so pregledali vse okoliške vode, izvire, vodovode, naredili analizo zraka, preverili domove, šole in tovarne, a niso odkrili nikakršnega sevanja ali rakotvornih snovi. Postavili so celo omrežje zračnih monitorjev, ki merijo onesnaženost zraka, a so podatki povsem normalni.

''Že v začetku so nam rekli, da vzroki za raka pri otrocih niso povsem jasni,'' pravi Robert Indian, predstavnik državnega oddelka za zdravstvo, ki proučuje pojav raka. Brez odgovorov na vprašanje, kaj napada otroke, bodo starši še naprej prepuščeni dvomom, ali je zdravo živeti v tem predelu mesta ali ne. Presenetljivo pa je, da se je iz predela izselilo zanemarljivo število ljudi. Kot pravijo meščani, sta jih strah in bolezen združila v boju in ne razselila. ''Bolezen imamo vsi na vesti,'' razlaga Scott Mahler, ki ima dva zdrava otroka. ''Vprašanje je, če si pripravljen tvegati življenje otrok in še naprej živeti na tem območju ali se je bolje preseliti.''

Raziskovalci iz Ohia so se združili in svoje raziskovanje začeli v mestu med Clevelandom in Toledom, ki ima samo 6000 prebivalcev in predstavlja dom priznane tovarne bele tehnike. Prišli so do grozljivih ugotovitev. Rak, ki je prizadel večinoma mlade, stare do 19 let, je prizadel tudi sosednjo mestno občino in večino bližnjega mesta Fremont. 20 odstotkov rakov je bilo povezanih z možgani in centralnim živčevjem. Bolezen je vrhunec dosegla leta 2006, ko je bilo z rakom na novo diagnosticiranih kar devet otrok. Od takrat so zboleli le še štirje, nazadnje 7-letna deklica, ki so ji odkrili redko obliko raka veznega tkiva.

''Če bi bolezen prizadela katerega od mojih otrok, bi kljub temu še naprej živela v Clydeu. Tukaj bi bila deležna podpore vseh sosedov in someščanov,'' pravi Melanie Overmyer, učiteljica v lokalni šoli. ''Ljudje iz sosednjih krajev ne morejo verjeti, da še živimo tukaj, vendar ne moremo zaradi strahu kar zapustiti svojega življenja in oditi.''

Strokovnjaki menijo, da je obolevnost povzročila kakšna kemikalija ali onesnaženost zraka oziroma vode zaradi tovarne, ki pa je najverjetneje izginila. Vzorci zraka in vode so bili ob pregledu namreč brezhibni, zato domnevajo, da je okolje nenevarno za življenje. Poleg tega naj bi tovarniške odpadke odlagali zgolj izven mesta, nevarne kemikalije pa vbrizgavali v skalo, več kot 500 metrov pod zemeljskim površjem. Iz seznama virov nevarnih snovi so izključili celo bližnjo jedrsko elektrarno in nekdanji jedrski reaktor Nase.

Od množičnega pojava naprej so izjemno previdni tudi zdravniki, ki se trudijo, da ne bi spregledali nobenega simptoma, in pa starši, ki otroke pogosteje vodijo na preglede in ne čakajo, da bi bolezen sama izzvenela. Raziskovalce pa je od vsega najbolj šokiralo to, da med obolelimi otroki ni skupnih točk – ne živijo v isti soseski, ne obiskujejo iste šole, ne pijejo iste vode in nimajo iste oblike raka. Prav tako pa tudi njihovi starši ne delajo na istem delovnem mestu.