Migrena je ponavljajoči se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil. Pojavlja se pri 10 do 20 odraslih, pri ženskah je trikrat pogostejši kot pri moških, pojavi pa se lahko tudi pri otrocih.

Doktorica Amanda Kalaydjian iz univerze Johns Hopkins in njeni kolegi so proučevali povezavo med migrenskimi glavoboli in kognitivnimi sposobnostmi 1448 žensk.

Med opazovanimi ženskami jih je 204 imelo migrenske glavobole. Rezultate, ki so jih dobili, so primerjali z rezultati raziskave, ki so jo opravili med leti 1993 do 1996 in med letoma 2004 do 2005.

Rezultati so pokazali, da so ženske, ki trpijo za migrenami imele na začetku raziskav, ko so ocenjevali njihove kratkotrajne in dolgotrajne spominske sposobnosti, slabše rezultate. V daljšem časovnem obdobju pa se je pokazalo, da so njihove kognitivne sposobnosti upadale počasneje kot pri ženskah, ki niso trpele za migrenskimi glavoboli.

V Evropi trpi za migreno najmanj 65 milijonov ljudi.
Razlogi za upočasnjeno upadanje kognitivnih sposobnosti

Razlogov za takšne rezultate je verjetno več. Nanje lahko vplivajo učinkovine v nekaterih zdravilih, ki blažijo simptome migrenskih glavobolov, bolj uravnotežena prehrana, spremenjen način življenja, izogibanje stresnim situacijam.

Znastveniki pa so ob tem poudarili, da so to zaenkart le domneve, ki jih bodo morali še podrobno raziskati. »Sodijo pa med te faktorje tudi kvalitetno spanje, različni načini relaksacije in zmanjševanje vnosa kofeina«, je še povedala doktorica Kalaydjianova.

Znaki migrene

Pred nastopom migrene več kot polovica bolnikov občuti tako imenovane svarilne simptome: občutek strahu, depresijo, evforijo, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, drisko, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žejo in željo po hrani.

Ti simptomi lahko trajajo nekaj ur ali celo dni.

Stopnja bolečine

Za migreno je značilna zmerna do izrazita bolečina, ki lahko traja le nekaj ur ali pa celo nekaj dni.

Utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran, se lahko pridruži še slabost, bruhanje, občutljivost za svetlobo, zvok ali dišave.

Glavobol postane izrazitejši, če se bolnik giblje. Pri eni desetini bolnikov pa se pred napadom migrenskega glavobola pojavi še avra, ki navadno traja slabo uro.
Ta se lahko kaže kot motnja vida, madež v vidnemu polju, ki se povečuje, moten vid ali popolna slepota na eno oko. Bolnik lahko vidi svetlobne pikice, zvezdice in celo cikcakaste črte. Včasih se pojavijo tudi drugi nevrološki simptomi, kot so mravljinci, omrtvičenost dela obraza, motnje govora, spremembe razpoloženja, vrtoglavica, nelagodje v prsih.

Kdaj je dobro obiskati zdravnika?

Če migreno spremljajo hudi in pogosti glavoboli, je posvet z zdravnikom nujno potreben.

Kaj sproži napad migrene?

Migreno lahko sproži izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste hrane (čokolada, sir), nekateri prehranski dodatki (nitriti, nitrati, natrijev glutamat, aspartam), stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.