Nato pa se je pojavila bulica

21 let je bil star, ko ga je desna rama začela boleti prvič. Počasi je postajalo vse huje. "Včasih je bila moja roka že kot paralizirana, sploh je nisem mogel premikati." Januarja letos so ga odpustili, ker je bil prepogosto na bolniški. Februarja pa je njegova mati opazila, da ima pod desno roko bulico, in ga prepričala, da spet obišče zdravnika. Tokrat je bil ta prepričan, da je nekaj žal hudo narobe. Izvedel je rentgensko slikanje in biopsijo. Pet tednov je moral Jack čakati na rezultate. Sledil je šok. Rak. Najprej niso vedeli, ali je limfom (rak limfnega sistema) ali sarkom (kostni rak). Nadaljnje raziskave so pokazale, da ima Ewingov sarkom, zelo redko obliko kostnega raka, ki se pojavi pri najstnikih ali mladih odraslih, pogosteje pri moških, zaradi česar sumijo, da ga povzroča hitra rast. Ne vedo pa zagotovo, kaj je vzrok. Simptom: bolečina. Čeprav ga pogosteje odkrijejo, ker se oslabljena kost zlomi.

"Ko sem izvedel, da imam raka, sem najprej pomislil, da moram ozdraveti zaradi svoje hčere," pripoveduje. Takoj je šel na kemoterapijo. "Stranski učinki so bili grozni. Izgubil sem lase, ves čas mi je bilo slabo, bil se utrujen, kar naprej bi spal, ničesar nisem želel početi. Kot bi imel hudo gripo." Po prvem ciklu kemoterapije je prišla še hujša novica. Njegov rak je neozdravljiv. Če bi k zdravniku prišel prej, bi mu morda še lahko pomagali. Tako pa se je rakavo obolenje razširilo na pljuča, hrbtenico, eno roko.

Na smrt se pripravlja tako, da za hči pripravlja spominsko knjigo

"Najprej nisem jokal, le družino in prijatelje sem prosil, naj z menoj ravnajo tako kot vedno. Še vedno sem ista oseba. Nisem poseben, ker imam raka. Zdravniki ga poskušajo nadzorovati, toda ne morejo mi povedati, koliko časa še imam. Poskušam nadaljevati normalno življenje in gledati na svet pozitivno. Moje življenje se zaradi raka ni kar ustavilo. S prijatelji grem še vedno na bowling ali golf." Res pa je, da tudi načrtuje, kako bi kar najbolje finančno poskrbel za prihodnost svoje dveletne hčere Scarlett. Največ časa preživlja z njo in zanjo sestavlja knjigo, ki jo bo dobila za spomin. "Rad bi, da bi moja hči imela nekaj, s čimer se bo lahko spominjala, kako sem jo imel rad. Ne bo je dobila še sedaj. Razume, da nisem zdrav in da jemljem zdravila. Ne ve pa še, da umiram."

Poleg tega želi mlade opozoriti, naj ne mislijo, da so varni pred boleznimi. "Skrbite za svoje zdravje," polaga na srce, "in bodite pozorni na morebitne znake, da vas je kaj napadlo." Nikoli se ne bojte pokazati, da vam ni dobro.