49-letni Anglež Dane Wilde se še vedno kristalno jasno spomni, kako je prejšnje leto na še eno lepo poletno soboto zaspal kot popolnoma srečen in zdrav moški (vsaj tako je mislil sam) – ter se nato zbudil z močno bolečino v trebuhu. “V svojem trebuhu sem čutil topo bolečino, ki ni pojenjala in se celo širila do mojega križa,“ se spominja. “Poskušal sem jo zanemariti, toda do popoldneva je postala močnejša, zato sem obiskal dežurnega zdravnika.“ Ta je bil prepričan, da ima Dane težave s slabo prebavo, toda oče dveh še majhnih hčera je sumil, da bi bilo njegovo stanje lahko resnejše. Načeloma se je namreč prehranjeval čisto normalno in ni vedel, kaj bi lahko bil razlog za nenadne prebavne tegobe.

“Tisto noč sva prejokala in upala, da bodo zdravniki lahko ponudili drugo pojasnilo. Težko je izvedeti, da imaš morda rakavo obolenje – še huje je prebrati, da imaš lahko rakavo obolenje, ki ima zelo visoko stopnjo smrtnosti. Prebrala sva, da pet let preživijo le štirje odstotki bolnikov.“ Težava je namreč, da je rak trebušne slinavke pogosto odkrit veliko prepozno, to pa zato, ker nima očitnih simptomov. Prizadeti izgubi tek, mu je večkrat slabo in celo bruha, začne izgubljati telesno težo, bolita ga trebuh in križ, ima težave s prebavo. Nič od tega ni simptom, ki ne bi mogel kazati tudi na marsikatero drugo tegobo. Če tumor začne pritiskati na žolčevod, se edino lahko pojavi naslednji malo bolj viden simptom, ki je pripeljal tudi do odkritja Daneovega rakavega obolenja – zlatenica. Doma ga je osebni zdravnik poslal v bolnišnico, kjer pa jim tumorja še nekaj časa ni uspelo odkriti. Vsa testiranja so pokazala, da je nekaj v telesu narobe, toda samega raka niso odkrili.

Po vrsti preiskav so ga zdravniki napotili h kirurgu, ki je bil specializiran za težave s trebušno slinavko, organom v našem telesu, ki je pomemben del prebave. “Kirurg mi je dejal, da testiranja rakavega obolenja sicer niso odkrila, da pa zaradi mojih simptomov sumi, da imam rakav tumor na mestu trebušne slinavke, kjer je ta najbližje žolčevodu. Pojasnil mi je, da določene tudi nevarne tumorje zaradi svoje velikosti ali lokacije testiranja le stežka razkrijejo.“ Sledila je napotnica za operacijo. Ko se je Dane tistega dne peljal domov, je že razmišljal, ali bi svojim otrokom posnel video sporočila ter svoji ženi poslal velik šopek rož. Toda ko je stopil v svoj dom, se je zatrdno odločil boriti. “Odločil sem se, da še ni nastopil moj trenutek smrti, da moram še marsikaj doživeti in da se bom boril z vsem, kar bom imel na voljo.“ Bolezni ni želel skrivati niti pred otroki (ima še tri sinove iz prejšnjega zakona), vendar jim je obljubil, da se ne bo predal, tako da so tudi oni na vse poskušali gledati čim bolj optimistično.

Res je imel srečo, saj je spadal med 20 odstotkov obolelih z rakom trebušne slinavke, ki jih je mogoče operirati. “Pri večini pacientov je rak odkrit prepozno, tumor se je že razširil na druge organe, na jetra in pljuča, zato jih ni več mogoče operirati.“ Sam je prestal operacijo, kirurgi so tumor našli in ga uspeli odstraniti. “Poseg je trajal 11 ur, na intenzivni negi sem se zbudil s 45 centimetrov dolgo rano, kjer so me morali odpreti.“ Toda vesel je bil, da kirurgi niso našli nobenih sledi, da bi se rak razširil. Da bi to preprečili, je prestal še šestmesečno kemoterapijo. “Bilo je res naporno. Postal sem utrujen, lasje so mi izpadali, v nogah sem včasih čutil odrevenelost, toda bil sem srečen, da sem sploh živ.“ Zdaj je od njegove diagnoze minilo že več kot leto dni in Dane je lahko res srečen, da je preživel, saj v njegovi državi ta mejnik doseže le okoli 18 odstotkov bolnikov, tudi pri nas stanje žal ni boljše. “Vsak dan se zbudim hvaležen, da sem živ,“ pravi. Del prostega časa z družino zdaj preživi tudi tako, da zbira denar za raziskave o raku ter poskuša pri čim večjem delu javnosti zbuditi zavest, kako lahko rakavo obolenje odkrijejo, še preden je prepozno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na