Christine Tang, now 26, of Hemel Hempstead, Hertfordshire, was diagnosed with stage 4 medulloblastoma, a form of… https://t.co/Bk52qzhC20

— World Health News (@WorldHealthNews) February 17, 2016

Danes 26-letna Christine Tang je bila pred dvema letoma šokirana, ko ji je zdravnik povedal, da žal ni noseča. Da ima tumor v možganih. Celo sam zdravnik ni pomislil, da bi bil lahko vzrok njenih simptomov tako strašen. Je pa res, da je Angležinja v enem letu izgubila kar 12 kilogramov. In takšna izguba telesne teže je, kadar je ne poskušamo doseči sami, zelo pogost znak raka.

Začelo se je oktobra 2012 na počitnicah v New Yorku, pravi. Naenkrat ni imela več apetita. "S prijateljico sva šli na večerjo, jaz pa nisem mogla vase spraviti ničesar. Najraje bi bila tudi ves čas v hotelu. Ko sem se vrnila domov, sem šla k zdravniku, ki je naredil več testov nosečnosti, saj so me začele mučiti tudi jutranje slabosti." A ni bila noseča. Vendar zdravnik ni pomislil, da bi lahko imela raka. Predvideval je, da ima občutljiv želodec.

Slabosti in pomanjkanje apetita so se nadaljevali. Zdravniki so delali različne preiskave, a ker so ves čas preiskovali njeno trebušno votlino, niso mogli najti ničesar, kar bi razložilo simptome. Septembra 2013 je šele magnetna resonanca celega telesa dala odgovor. Zdravnik jo je naročil, potem ko je začela imeti tudi težave z ravnotežjem. Vzrok je bila bulica v zadnjem delu glave in takoj so jo urgentno prepeljali v nevrološko bolnišnico.

Šlo je za redko obliko tumorja, ki se skoraj nikoli ne pojavi pri odraslih, po navadi ga dobijo otroci. Štiri centimetre je že meril. "Imela sem občutek, kot da vse skupaj ni resnično. Bila sem žalostna, da je trajalo toliko časa, da sem dobila diagnozo. Ampak rekla sem si, da o tem ne bom razmišljala. Tako bi samo zapravljala energijo. Raje sem jo namenila temu, da sem se osredotočila na ozdravitev."  Prestati je morala dve operaciji, nato še šest tednov dnevne radioterapije. Celo steroide je morala jemati, da bi tumor nehal zatekati.

"Poskušala sem ostati dobre volje in pozitivna, ampak bilo je težko, ker se zaradi zdravil včasih sploh nisem več počutila, kot da sem to jaz. Bila sem tudi prestrašena." Danes je vesela, da je rak izginil, ampak še vedno nima dovolj moči, da bi se vrnila v službo, tudi avtomobila ne sme voziti. "Moje življenje se je povsem spremenilo. Ker je bil tumor v možganih, je pustil posledice. Imam slabše ravnotežje in pri hoji moram uporabljati palico. To pomeni, da ne smem več nositi pet, ki sem jih imela prej tako rada. Tudi kapljice alkohola ne smem spiti. Vrh vsega imam dvojni vid – to pomeni, da vidim dvojno. Ko se ti tako podre svet, je velikokrat težko ostati pozitiven," prizna. Ampak je pa vsaj živa in dobro ve, da mora biti za to hvaležna.