Mlada mamica, ki se je že vsa presrečna veselila novega naraščaja, je bila popolnoma zgrožena, ko so ji zdravniki povedali, da v resnici trpi za smrtonosno obliko raka. Vse se je začelo v letu 2011, ko je 22-letna Frankie Wedgewood šele nekaj mesecev po rojstvu svojega prvega otroka opazila, da so se znova začeli pojavljati nekateri simptomi, ki bi utegnili kazati na novo nosečnost. “Opazila sem, da so me znova dohitele jutranje slabosti, zato sem večkrat opravila test nosečnosti, ki pa je bil vedno pozitiven,“ se spominja.

Da se nekaj ne ujema, je glede na sumljive okoliščine ugotovila že isti dan. “Moj partner je izurjen vojak in ravno v tistem obdobju, ko naj bi jaz zanosila, je bil on na večtedenski misiji v tujini. Takoj sem vedela, da kaj takšnega torej ni mogoče, saj sem mu bila vedno zvesta. Nemudoma sem se odpravila v bolnišnico Sheffield’s Weston Park Hospital, kjer pa so me obvestili o šokantnem preobratu,“ nadaljuje. Najprej so opravili ultrazvok, da bi preverili, ali je s plodom vse v redu, a tega niso mogli najti. Zato so izvedli še številne druge preiskave, na podlagi katerih so ji postavili pretresljivo, pa vendarle pravilno diagnozo.

Odkrili so, da se bori z izjemno redko in hitro rastočo obliko raka – koriokarcinomom, ki pa glede na simptome precej spominja na nosečnost, saj iz obdobja te tudi izvira. Maligni tumorji namreč začnejo tiho rasti že v celicah, ki se razvijejo v posteljici ter tam nevede rastejo še naprej, tudi, ko je ta že davno odstranjena iz materinega telesa. “Medtem se proizvaja veliko hormona HCG, zaradi katerega pa je bil vaš test nosečnosti pozitiven, četudi niste bili v obdobju nosečnosti,“ ji je pojasnil ginekolog.

“Že naslednji teden sem začela 4-mesečni proces kemoterapije, kar je bil precej velik šok. A sem imela zares veliko srečo, da uživam tolikšno podporo družine. Brez njih in prijaznega osebja mi namreč nikoli ne bi uspelo. Sicer smo morali kemoterapijo v agresivnejši obliki še enkrat ponoviti, zaradi česar sem izgubila vse svoje dlake in lase, a se je tudi to z lansko zimo končno minilo. Zdaj moram opravljati le še redne zdravstvene preglede, in kolikor vem, mi kaže odlično. Hvaležna sem, da sem dobila to novo priložnost, ki jo bom izkoristila predvsem in izključno za dobrobit svojega sina, ki pa bratca ali sestrice žal še ne bo dobil.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na