Kanadčanka Carly White je bruhala, se tresla, težje dihala in imela dvojni vid. A ni prepoznala, da bi to lahko bili simptomi kapi. Ker je že prej imela težave z migrenami, je mislila, da mora le malo zaspati in bo bolje.

A sredi noči jo je zbudila še hujša bolečina, njeno čelo je gorelo. Zdaj pa je le pomislila, da je nekaj narobe in prosila moža, da jo odpelje v bolnišnico. Naslednje, česar se spomni, je, da se je zbudila v bolnišnični postelji. Povedali so ji, da je bila šest dni v komi in da je imela operacijo v možganih. Ni mogla govoriti niti hoditi. Takrat se je šele zavedla, da je doživela kap. Prej ni v nobenem trenutku na to niti pomislila.

Sedaj pa bi rada delila svojo zgodbo, zato da bi ljudje vedeli, kako pomembno je hitro poiskati medicinsko pomoč, ko se počutiš zelo slabo. Treba je malo bolj poslušati svoje telo. Zdravniki so ji povedali, da ne bi več živela, če bi v bolnišnico prišla samo eno uro kasneje.

Tako pa se je začela nova življenjska preizkušnja – naporna rehabilitacija. Spet se je morala naučiti govoriti in hoditi. "Počutim se kot majhen otrok," pravi.

Je pa ob vsem hudem doživela tudi, kako dobri znajo biti ljudje. Ganjena je, kako so prijatelji in družinski člani priskočili na pomoč. Pa tudi, kako prizadevni so bili zdravniki in medicinske sestre. Ko se ti življenje čez noč sesuje, ceniš takšne stvari in ugotoviš, da so bistvene, poudari.

Predvsem je vesela, da je dobila drugo možnost za življenje. In lahko ste prepričani, da ga sedaj veliko bolj ceni.