Na to, kako pomembno je, da še pravočasno obiščemo zdravnika, nas opozarja tudi zgodba 35-letne Sam Furniss, ki jo je napačna diagnoza, ki si jo je z uporabo spleta postavila kar sama, skoraj stala življenja. Šele ko je imela hudo paralizo celega telesa, so namreč ugotovili, da sta se v njenih možganih razvila dva smrtonosna krvna strdka, ki sta sprožila celo hude krvavitve v njenih možganih. Posledice so bile katastrofalne.

"Več mesecev sem se že spopadala s hudimi glavoboli, zato sem predvidevala, da gre zgolj za nadležno migreno. Nakar pa sem nekega dne opazila, da je moja leva roka začela neobičajno dreveneti. Ker se stanje v nekaj urah ni izboljšalo, me je mož odpeljal v bolnišnico. Zdravnik je sicer najprej podprl mojo diagnozo, a so nadaljnje raziskave razkrile precej bolj šokantne rezultate," se spominja. Po njenih možganih sta namreč potovala kar dva velika krvna strdka, ki sta ogrožala njeno življenje, zato je bila takojšnja operacija več kot nujna. "Že naslednji dan smo pripravili operacijsko sobo, kjer smo se borili za njeno preživetje, a tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Znotraj njene lobanje smo naleteli na dodatne deformirane delce kosti, ki so nam v zadnjem hipu onemogočili pot do uspeha," nadaljuje eden izmed prisotnih kirurgov.

Zgodilo se je najhujše – eden izmed strdkov je zaradi pritiska počil in začel močno krvaveti. Ker je njeno življenje vse do konca operacije viselo na nitki, so zdravniki bližnje že opozorili na možnost, da se ne bo nikoli več zbudila, če pa že, bo imela hude ter trajne poškodbe možganov, ki bi utegnili izrazito spremeniti njeno življenje. In res je bilo tako. "Prvih nekaj tednov se nisem mogla niti premakniti, kaj šele stati, hoditi, jesti ali govoriti. Bila sem ujetnica lastnega telesa. Vse sem videla, vse sem slišala, zavedala sem se sveta okoli sebe, a besede kar niso mogle priti iz mojih ust. Globoko v sebi sem kričala, a me ni nihče slišal," je opisala svojo grozovito izkušnjo.

A se kljub črnim napovedim, da so njene možnosti za okrevanje skoraj nične, ni vdala. Vadila je in vadila ter že čez nekaj mesecev osupnila vse prisotne, ko je nenadoma spregovorila, s pomočjo 10-mesečne hčerke pa tudi shodila. "Ella se je ravno učila hoditi, zato sem jo opazovala in oponašala. Šli sva od začetka, skupaj sva delali korak za korakom in že kmalu sem ji lahko sledila po hiši. Kljub temu, da so mislili, da si nikoli ne bom opomogla, pa so tako zadnje preiskave pokazale, da sem usvojila že 85 odstotkov vseh življenjskih funkcij, ki naj jih ne bi bila več zmožna opravljati. Videti je, da je moč ljubezni res tista prava, ki premaga še kako težke in visoke ovire."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na