Vicky Culpeper se je s prijateljicami odpravila na počitnice v Španijo. Tam so bile že štiri dneve, ko se je peti večer zgodilo nekaj čudnega. Veselile so se še enega zabavnega večera in plesa v eni izmed mnogih diskotek na otoku, ko je Vicky nenadoma postalo močno slabo.

"Bile smo v hotelski sobi in kot vsak večer nekaj popile. Mislile smo že oditi, ko sem se sama nenadoma pričela počutiti zelo čudno," opisuje usodno noč. "Moj obraz je postal popolnoma vroč, ušesa so me srbela, poslabšal pa se mi je tudi sluh." Čez nekaj minut je imela otrplo desno roko in nogo, čedalje težje je govorila. "Spomnim se, da sem se histerično smejala," pripoveduje. "Prijateljice so me gledale in se spraševale, zakaj se tako smejim. Želela sem jim povedati, da je to zato, ker ne morem govoriti. Toda reči nisem mogla ničesar."

Prijateljice so najprej mislile, da je malo preveč popila. Ena izmed njih jo je celo fotografirala, da bi se Vicky naslednje jutro spomnila, kako je prejšnji večer norela. Toda ko je minilo kar nekaj časa, Vicky pa še vedno ni mogla ničesar reči, so doumele, da ni vse, kot bi moralo biti ter poklicale zdravnika. "Ker imam veliko alergij, so mislile, da preživljam alergično reakcijo. Poklicale so zdravnika, ki mi je dal steroidno inekcijo." Prijateljice niso odšle ven, temveč so v paru bedele, medtem ko je Vicky spala. "A ko sem se zjutraj zbudila, se ni nič spremenilo. Z usti sem poskušala izoblikovati besede, toda nisem jih mogla izgovoriti. Desne roke nisem mogla uporabljati. Prijateljice so me oblekle, kot da bi bila otrok."

Odločile so se, da jo bodo čim prej odpeljale v bolnišnico. Vse je bilo že pošteno strah. Toda zdravnik je zaključil, da se je zastrupila z alkoholom ter ji predpisal tablete B-kompleksa in kamilični čaj. "Moja prijateljica mu je natanko opisala vse simptome. Pojasnila mu je, da ne morem govoriti. Toda zdravnik je dejal, da je ta simptom že videl tudi pri zastrupitvi z alkoholom." Tako je Vicky preživela še dva dneva peklenskih 7-dnevnih počitnic. "V tem trenutku nihče ni več mislil, da je z menoj nekaj resno narobe, zato sem se samo še trudila, da jim ne bi pokvarila dopusta."

Ko se je vrnila v Anglijo ter se še vedno ni počutila bolje, je takoj odšla na urgenco. Tam jo je pregledal nevrolog ter ji sporočil naslednje: zaradi krvnega strdka v možganih jo je zadela kap. Testi so pokazali, da pravzaprav boleha za antifosfolipidnim sindromom, zaradi česar se njena kri hitreje strjuje, zato že dolgo živi z večjim tveganjem, da jo zadane kap. Ugotovili so tudi, da ji pušča srčna zaklopka. Rentgenska slika je pokazala, da je preživela že tri manjše kapi, ki jih sploh ni opazila.

"Ko so mi povedali, da sem doživela kap, sem obupana planila v jok," opisuje. "Bila sem zelo presenečena, saj sem imela le 24 let. Mislila sem, da lahko kap prizadene le stare ljudi. Še bolj pa mi je bilo hudo, ker mi je španski zdravnik dejal, da sem se zastrupila z alkoholom. Sedaj vem, da mu ne bi smela verjeti. Dobro vem, kje so moje meje, poleg tega pa smo vse pile enako. Zdravniki so bili presenečeni, da nisem kapi doživela tudi na letalu, saj 48 ur po prestani kapi ni priporočljivo leteti. Imela sem srečo – vse bi se lahko končalo še huje."

"Na čuden način sem celo srečna, da me je zadela kap, sicer še dolgo ne bi vedela za svoje bolezensko stanje, čez nekaj let pa bi me prizadela še veliko močneje." Vicky je bila tri tedne v bolnišnici, sedaj pa že šest mesecev kasneje še vedno okreva in redno obiskuje različne terapije. "Ko sem utrujena, še vedno težko govorim, svoje desne roke pa ne čutim prav dobro. Lahko denimo držim pero, vendar z njim ne morem pisati. Toda ne bom pustila, da bi mi to uničilo življenje. Nameravala sem postati učiteljica in to mi bo nekega dne tudi uspelo."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na