Poskušala je živeti normalno. Toda nato so ji zdravniki dejali, da mora čimprej dobiti darovalca, sicer ne bo več dolgo živela. Bilo jo je strah, da ga tako hitro ne bo mogoče najti, zato je že začela načrtovati pogreb. "Zdravniki so predlagali, da naredimo načrt paliativne nege (to je oskrba neozdravljivo bolnega človeka op. a.). In takrat sem začela načrtovati svoj pogreb, ker nisem želela, da bi se morali s tem ukvarjati moji bližnji. Bila sem že tako šibka, da si nisem mogla sama umiti las."

Najlepši rojstni dan

Bila je na čakalni listi za presaditev. Toda darovalcev že tako ni dovolj, poleg tega mora organ ustrezati njenemu telesu. A ravno na svoj 26. rojstni dan je izvedela, da so našli primernega. V bolnišnici je morala nato še šest ur čakati, da so preverili, ali so pljuča res dovolj dobra, da ji jih vstavijo. "Cela družina je prišla in vsi smo se smejali in šalili," pripoveduje. "Spomnim se, kako sem si rekla, da – če ne preživim operacije – bomo imeli vsaj te lepe trenutke za spomin. Na srečo so ugotovili, da so pljuča primerna in odpeljali so me v operacijsko dvorano. Šlo je za težko operacijo, ki je trajala devet ur. Zbudila sem se v intenzivni negi z novimi pljuči in dve uri kasneje nisem več potrebovala ventilatorja. Še vedno sem bila priklopljena na približno ducat naprav, a moja nova pljuča so bila močna in intenzivno nego sem lahko zapustila po dveh dneh."

Šest let kasneje Kirsty živi polno življenje. Lansko leto se je poročila. Kar ne more verjeti, da je to doživela, saj si pred leti tega ne bi nikoli mislila. "Res si nisem mislila, da bom živela še tako dolgo. Prav tako, da bom prepotovala svet in dosegla stvari, o katerih si nekoč nisem upala niti sanjati," pravi. To ne bi bilo mogoče, če ne bi obstajali nesebični darovalci organov. Kirsty bi si želela, da bi to postalo nekaj povsem normalnega in bi to vsi počeli. "Bilo bi neverjetno, če ljudje ne bi več umirali, ker zanje ne najdejo organa." En darovalec lahko reši kar sedem življenj. "In ni treba, da je odločitev za darovanje nek resen birokratski dogodek. Dovolj je, če svoji družini omenite, da si želite po smrti pomagati drugim ljudem. Potem se bodo v bolnišnici veliko lažje odločili."  Sama je dan za dnem hvaležna svojemu darovalcu.