Nevinu pa se je zanikanje maščevalo na potovanju s prijatelji od Alabame do Kalifornije januarja 2010. Medtem ko je vozil, ga je začelo stiskati v prsih, njegovo srce pa je ponorelo. “Nisem vedel, kaj se dogaja. Spraševal sem se, če doživljam srčni infarkt,“ se z grozo spominja. Danes Nevin dobro ve, da je naredil neumnost, da ni o svojih težavah takrat spregovoril svojim prijateljem in prenehal voziti. Vendar pa ga je napad minil, zato je nadaljeval z vožnjo, kakor da se nič ni zgodilo. Kljub temu se je odločil, da bo obiskal zdravnika, pri katerem ni bil že od leta 2006.

Ko se je vrnil z dopusta, je bil Nevin prestrašen in začel se je smiliti samemu sebi. Zaradi tega je izgubil službo, večere pa preživljal pred televizijo, s krožnikom v roki. Po približno mesecu dni je sprevidel, da mora nekaj ukreniti, zato se je odpravil v univerzitetno telovadnico. “Imel sem 24 let. Takrat naj bi bilo moje zdravje na vrhuncu. Moral bi biti poln življenja in energije,“ pravi. “Mislil sem si, kdaj bom v formi, močan in zdrav, če ne pri 24 letih.“

Zamisel s telovadnico je bila nekoliko nenavadna zanj, a Nevin pravi, da se ničesar ni bal, saj ni vedel, v kaj se spušča. Nekoliko manj prijetno pa mu je bilo, ko je vstopil v telovadnico in začel telovaditi. Poznal ni nobene naprave, razen tekalne naprave. Kljub temu je zbral pogum, se spravil na napravo in prehodil pet kilometrov. V telovadnico je zatem zahajal vsak dan, v prostem času pa je po internetu raziskoval, kako naj si uredi prehrano. Iz jedilnika je nato zbrisal mastno meso in ocvrte jedi, ter vključil veliko sadja in zelenjave.

“Projekta se nisem lotil pravilno,“ pravi. “Če bi šel še enkrat skozi to, bi najprej obiskal zdravnika in strokovnjaka za prehrano ter sledil njunim navodilom. Tako pa sem se hujšanja lotil po svoje in k sreči mi je ta način ustrezal.“ Toda telovadnica se mu je včasih zdela izjemno dolgočasna. Počutil se je drugačnega, hkrati pa je vsem okoli njega zavidal izklesana telesa in normalno telesno težo. “Najtežje pa mi je bilo, ko sem stopil na tehtnico in sem bil razočaran, ker sem pričakoval, da sem izgubil že več kilogramov.“

Kljub temu se je njegov trud obrestoval. Spodbudni komentarji prijateljev in znancev so zanj predstavljali majhne zmage na poti do cilja. “Želenega rezultata ne moremo doseči čez noč. Ti pa vliva moč to, da so ti kar naenkrat oblačila bolj ohlapna, nato pa postanejo prevelika.“

Nevinu je največji pozitivni učinek vadbe in hujšanja predstavljala sposobnost, da se je na univerzi lahko povzpel po stopnicah do predavalnice in da ob tem ni bil zadihan. “Kar naenkrat sem lahko tekel po stopnicah, česar prej nisem mogel.“

Približno 11 mesecev kasneje, januarja 2011, je Nevin prispel do svojega cilja. Shujšal je na 80 kilogramov, kar pomeni, da je shujšal kar polovico svoje telesne teže. “Končno sem na tehtnici videl številko, s katero sem bil zadovoljen. V ogledalu se skorajda nisem več prepoznal. Pričakoval sem sliko zavaljenega moškega, videl pa nekaj povsem drugega.“

Nevin je zatem tudi končno zbral pogum in dejansko obiskal zdravnika, v prepričanju, da se bo lahko soočil z resnico. “Strah je izginil takoj zatem, ko sem dobil rezultate krvnih preiskav. Raven sladkorja je bila normalna, krvni pritisk pa je bil ravno tako normalen.“

Dr. Melina Jampolis, strokovnjakinja za prehrano in vadbo pravi, da že izguba od 5 do 10 odstotkov telesne teže v takšnih primerih pomaga dolgoročno znižati krvni sladkor, pritisk in holesterol. “S takšnimi primeri se srečujem vsakodnevno. Če se ti dejavniki ne bi normalizirali pri tako mladem človeku in pri tako drastični izgubi telesne teže, bi to bilo izjemno zaskrbljujoče.“

Kakor koli že, pa Jampolisova pravi, da pri osebah s prediabetesom genetska nagnjenost nikoli ne izgine in se zato težave lahko ponovijo, če se oseba spet zredi. Prav zato je pomembno, da življenjske spremembe posameznik vnese v vsakdan in jih ne opusti. “Diabetes tipa 2 je povezan z debelostjo in je v večini primerov povod, da se posameznik odloči shujšati,“ pravi. “Če vas skrbijo simptomi diabetesa, obvezno obiščite osebnega zdravnika. Nikar se zdravljenja ne lotite sami, saj nekatere spremembe nekaterim pomagajo, za druge pa so lahko usodne.“

Nevin je bil debel že od otroštva, a pravi, da se nikoli prej ni odločil, da bi hujšal, dokler se ni začel bati za svoje življenje. “Odkriti je potrebno pravi razlog, da se odločiš za takšno spremembo. Želja in cilj morata biti dolgoročna, saj gre za spremembo življenjskega stila. Jaz sem imel močno notranjo motivacijo,“ še pravi Nevin in dodaja, da kljub temu da je shujšal, še vedno redno telovadi in pazi na prehrano.