A kirurgi mu bodo skušali pri tem pomagati. Pred kratkim je prestal šesturno operacijo v bolnišnici Salisbury District, pri kateri mu je kirurginja dr. Alexandra Crick na obraz prišila kožo, ki jo je pridobila iz njegove rame. Z njo bo s pomočjo nadaljnih operacij skušala rekonstruirati obraz in mu izdelati ustnice. Prišita koža bo čez čas pridobila enako barvo, kot je njegov obraz, koža se bo skrčila in sčasoma bo vidna le manjša brazgotina. Čeprav se Alex že veseli končnega rezultata, pa priznava, da je bil po operaciji popolnoma šokiran nad svojim videzom. ''Videl sem, kako otekle so moje ustnice, kako veliko odvečne kože visi na levi strani obraza in pomislil sem: 'O moj bog!' Bil je popolni šok, nisem si niti mislil, da se bom zbudil s takim obrazom. Dolgo časa sem imel zelo majhna usta in ko sem se zbudil in je bila koža po vsem mojem obrazu, sem se počutil kot vesoljec. Nisem si bil več podoben.''

Kljub vsemu pa se je kasneje pomiril in zaupal zdravnikom, ki so mu zagotovili, da se bo po rekonstrukciji in zdravljenju znova lahko do ušes nasmejal in normalno pojedel svojo najljubšo juho z rezanci. ''Občutek imam, da je najhujše mimo in se že veselim zdravljenja obraza in vseh sprememb, ki pridejo.''

V naslednjih nekaj mesecih bo prestal še vrsto operacij, s katerimi mu bodo oblikovali ustnice in mu jih na koncu tudi obarvali s tetovažo. Je pa bolezen, ki ga je skoraj stala življenja, popolnoma spremenila njegov pogled na svet. ''Danes se ne obremenjujem več zaradi majhnih stvari v življenju,'' pove. Manj pa je zaskrbljen tudi zaradi svojega zunanjega videza. ''Danes sem veliko bolj samozavesten kot kdajkoli prej. Včasih sem se vedno trudil, da bi bil videti lepše in sem imel vrsto težav s svojim telesom. Sovražil sem svoje noge, ki jih irončno danes nimam več. Teh skrbi in strahov sedaj nimam več.''

Pri tem pa je bila ključna tudi podpora njegove družine in prijateljev pri okrevanju. Ob strani so mu stali ves čas, tudi, ko je imel občutek, da je popolnoma na dnu in da mora pričeti od začetka. ''Po eni strani gre za zanimivo poglavje v mojem življenju. Izgubil sem roke, noge, kožo, prestal dializo, iz mene so odrezali vse, kar se je dalo. Zdelo se je, da sem nenadno pristal na tleh. A ljudje okoli mene so bili kot padalo, ki me je rešilo v procesu in je zagotovilo, da sem padec preživel.''

Čeprav priznava, da se nekoliko le boji reakcije ljudi na njegov obraz, pa si s svojo zgodbo in to neverjetno operacijo želi v svet poslati pozitivno sporočilo in hkrati dati upanje vsem ljudem, ki se spopadejo z deformacijo obraza. ''Sedaj bolj jasno vidim, katere stvari v življenju so pomembne. Vsekakor pa na nič ne bom več gledal kot na nekaj, kar je katastrofalno. V tem trenutku sem popolnoma pomirjen sam s sabo in nisem zaskrbljen glede svoje prihodnosti. V resnici mislim, da bo prihodnost prinesla le dobre stvari.''