Angležinja Sophie Houghton-Hinks je bila nekoč navdušena plesalka, nasploh je imela rada šport. Nato pa jo je doletela huda bolezen, ko je imela samo 16 let. Zbolela je za primarnim sklerozantnim holangitisom, izredno redko avtoimunsko boleznijo.

Življenje se je naenkrat zelo spremenilo

Na ples je morala pozabiti, veliko bolj stežka pa je šlo tudi v šoli. "Ker sem - ne da bi to želela - po vsakem obroku bruhala, sem se navadila, da pred šolo recimo ne bi jedla, da mi ne bi vmes postalo slabo." Bolezen je privedla do odpovedi jeter in do točke, ko so zdravniki dejali, da ji lahko pomaga le še presaditev jeter. 

"Jaz pa sem si samo želela, da bi lahko bila normalna najstnica. Želela sem potovati, hoditi z vrstniki na zabave do jutranjih ur ... Bila pa sem samo še senca same sebe. Izgubila sem več kot 12 kilogramov, izpadali so mi lasje, še na stranišče nisem mogla, brez da bi se zadihala. Moja mama mi je morala pri vsem pomagati, recimo pri tem, da bi se oprhala. Sovražila sem svoje življenje. Vendar sem poskušala biti pozitivna. Še vedno bi se šalila. Toda ko bi me družinski člani obiskali in bi videla, da jim gre ob pogledu name na jok, bi se mi lomilo srce."

Prvo upanje

Od svojega šestnajsetega leta se Sophie ni več kaj dosti zabavala, večino časa je preživela po bolnišnicah in pri zdravnikih. Toda ko so maja 2017 našli darovalca jeter, je upala, da se bo vse to končalo. Po deveturni operaciji se je zbudila z novimi jetri in malo manj kot dva tedna kasneje zapustila bolnišnico. Vse je kazalo, da bo nočne more konec. Da bo lahko znova živela, šla v telovadnico, se družila s prijatelji ...

"Toda moje telo se ni strinjalo in spet sem močno zbolela," pripoveduje. "Spet sem končala v bolnišnici. Imela sem virusni meningitis.”  To je virusno vnetje možganskih ovojnic. Med ljudmi najbolj znana oblika je klopni meningoencefalitis, ko vnetje povzroči okužen klop. Lahko pa virus v telo včasih pride tudi po drugi poti in zaradi presaditve je imela Sophie vsekakor oslabljen imunski sistem.

Nove in nove ovire

“Samo nekaj tednov kasneje pa sem se spet počutila slabo in spet sem končala v bolnišnici. Naredili so CT slikanje. Rezultati so jih presenetili in naredili so še več testov. In ugotovili, da imam rakave spremembe v žrelu, na pljučih, v jetrih, vranici, trebušni votlini, možganih.” Bil je oktober 2017 in zdravniki so diagnozirali četrti stadij post-transplantacijske limfoproliferativne bolezni. Zdravila, ki so preprečevala, da bi telo zavrnilo nov organ, so povzročila limfom, rak limfatičnega tkiva.

Začelo se je zdravljenje, šest mesecev naporne kemoterapije. “Imela sem hude stranske učinke,” pove. Zaradi zdravljenja z metotreksatom je prišlo tudi do encefalotopije. To je stanje, ko možgani ne dobivajo dovolj kisika in krvi. Posledica je bila paraliza desne strani telesa. “Izgubila sem tudi apetit." Zaradi tega je tehtala že 25 kilogramov manj kot ob samem začetku bolezenskih težav in zdravniki so se odločili, da jo hranijo po cevki. Dobila pa je tudi sepso, to je zastrupitev krvi, ker ji je tako slabo delal imunski sistem.

Preberite si tudi sporočilo, ki ga je pred smrtjo na Facebooku delila 27-letna Kanadčanka. Na življenje boste naenkrat pogledali zelo drugače. Šele ob bolezni ali pred smrtjo se mnogo krat zavemo, kaj je v življenju zares pomembno. Včasih pa nas zgodbe ljudi, ki so to doživeli, naučijo tega brez tako hude preizkušnje.