Tolpa opitih moških je v britanskem mestecu Pateley Bridge vstopila v pub in pričela nadlegovati goste. Zato jih je lastnik lokala opozoril naj prenehajo. A ker so jezni mladeniči že pregloboko pogledali v kozarec, so zavore popustile in nesrečneža so se lotili kar s pestmi. Ko je Lorraine Venning opazila, kaj se dogaja, je skušala preprečiti pretep, a šest moških se je z udarci spravilo nanjo. Povzročili so ji hude poškodbe lobanje, zato so jo takoj po napadu odpeljali v bolnišnico.

Tam je zaradi krvavitev možganov doživela dva napada in nato v bolnišnici preživela še dva meseca. Posledice napada so jo zaznamovale za vse življenje, saj so vplivale na njeno zmožnost hoje, sluha, vida in opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. ''Ponovno sem se morala naučiti čisto vsakodnevnih stvari, kot je branje in priprava čaja in podobno.'' Opustiti je morala svoje sanje, da bo postala učiteljica na frizerski šoli, najhuje pa je bilo to, da ni mogla več skrbeti za svoje tri otroke. ''Včasih sem živela polno življenje. Čeprav sem bila mati samohranilka, sem bila samostojna in neodvisna. Imela sem privarčevan denar in skrbela sem za dom ter otroke. Ko sem bila vpletena v ta dogodek, pa so moji otroci izgubili mamo,'' pove. Kot pravi, je bila zanje ženska, ki se je vrnila iz nevrološke rehabilitacije povsem druga mama, kot tista prej. Bila je šibka in ni mogla skrbeti zase in sama je postala tista, ki je potrebovala nego in podporo.

Lorreine je o dogodku spregovorila šele, ko je bilo šest njenih napadalcev v zaporu, kjer so si prislužili 15 let zapora. ''Ko so bili moji napadalci na prostosti, saj so si plačali varščino, sem se sama učila ponovno živeti. Najhuje pa je bilo, da se mi je to zgodilo, ko sem želela pomagati drugemu.'' Kljub vsemu pa Lorraine ne obupa: ''Ta napad bom vzela kot pozitivno izkušnjo in v prihodnosti se bom posvetila ljudem, ki so utrpeli podobne poškodbe in jim skušala pomagati.''