Courtney Waldon se še živo spomni, kako so z družino 30. septembra leta 2016 sedeli ob taborniškem ognju in pekli tuno in beluše. 27-letnica je bila na telefonu in uporabljala Facebook, ko je njen mož vstal in želel nekoliko podkuriti ogenj. Ko je zamahnil s posodico z gorivom, je nekaj goriva polil še po njenem telesu. Nenadno je njeno telo zagorelo. ‘’Ustavila sem se, ulegla in se začela valjati po tleh, medtem ko sem kričala od bolečin. Mislila sem, da bom umrla,’’ se spominja. ‘’Moje roke so bile tako opečene, ker sem z njimi skušala pogasiti požar na obrazu. Čutila sem vsak centimeter svojega mesa, kako se žge.’’ Preživela je le zato, ker se je nesreča zgodila blizu bolnišnice. ‘’Rekli so, da če bi rešilec prišel minuto pozneje, ne bi preživela. Ko sem bila v reševalnem vozilu, sem ves čas samo molila k bogu.’’

Waldonova, ki je mati 5-letne Caroline, je čudežno preživela, a ostale so ji opekline četrte stopnje po obrazu in tretje stopnje po rokah, nogah in stopalih. V bolnišnici je bila kar 51 dni, a ko je prišla domov se je morala soočiti še z eno slabo novico, da jo mož zapušča. ‘’Takrat sem želela videti samo še mojo hčerko. Ona je bila edini razlog za to, da sem še želela živeti.’’

Courtneyina družina je malo Caroline pripravila na srečanje z materjo. ‘’Rekli so ji: ‘Mamica je hudo opečena in nikoli več ne bo videti tako, kot je bila.’ Ko sem prišla domov, me je pogledala začudeno in osuplo, a ko sem ji rekla: ‘Punčka, jaz sem, tvoja mati.’ Takrat je prišla k meni in me objela. Nikoli več me ni spustila.’’’

Waldonova je do zdaj prestala 20 operacij in na življenje gleda optimistično. Prepričana je, da je dobila drugo priložnost. ‘’Ne bi smela biti tu, a sem. Vem, da so tam zunaj ljudje, ki imajo še hujšo usodo. Od nekdaj sem verjela, da se vse zgodi z razlogom in še danes to verjamem. Bog mi je rešil življenje in sedaj imam veliko dela na Zemlji, da pomagam drugim ljudem. Pred tremi dnevi sem prejela sporočilo ženske, ki mi je rekla, da se po podobni izkušnji ni ubila zaradi moje zgodbe.’’ Courtney bo svoj trud vložila v pomoč drugim, ki so prestali travmatično izkušnjo. ‘’Naj gre za opekline, prometno nesrečo ali pa žensko, ki jo je mož prevaral. Rada bi pomagala tem ljudem. To je moj cilj.’’

Čeprav jo je sprva skoraj uničilo, da jo je ob tragediji zapustil tudi mož, danes pravi, da se je tako moralo zgoditi: ‘’Rekel je, da me ne more več prenašati.’’ Takrat je komaj hodila in je težko odprla že vrečko pokovke za hčerko. ‘’To je bil blagoslov v preobleki. Mislim, da bi me oviral, če bi ostal. Ne bi bila tako močna, kot sem danes, in ne bi naredila takega napredka.’’