Na prvi pogled povsem običajna fotografija. A pritegnila je ogromno pozornosti

Najstništvo je čas spoznavanja samega sebe. Čas, ko ima skoraj vsak težave s samopodobo, saj si jo šele gradi. In prav v tem občutljivem obdobju se je morala Sara Gebert sprijazniti, da bo za vedno drugačna. Njena bolezen črevesja je namreč tako huda, da s fantom nikoli ne bo mogla na večerjo, s prijatelji pa na pico. Dve leti že lahko hrano dobiva samo po cevki. Prav ničesar ne sme pojesti.

V času ko se večina ljudi težko sprijazni s svojim telesom, saj je ta le malokdaj takšno, kot ga gledamo v reklamah in medijih, pa je morala tudi spoznati, da bo celo življenje preživela s stomo. To je kirurško narejena odprtina na trebuhu, skozi katero potem lahko črevo izloči svoje izločke, ti se nato zbirajo v posebni vrečki. Na zunaj nihče ne ugane, kakšne so njene težave. A zaradi tega se je zadnji dve leti kot mnogi sotrpini raje izogibala plaži. Tam lahko namreč njeno posebno vrečko vsak vidi, saj jo je v kopalkah nemogoče skriti.

O tem je Sara napisala javno pismo, ki je tako kot priložena fotografija pritegnilo ogromno pozornosti. "Videla si, kdo sem v resnici. Prestrašeno dekle, ki se trudi, da nihče ne bi videl strahu v njenih očeh," piše. "Ne vem, ali si zaradi tega pristopila k meni, a rada bi se ti zahvalila. Ni lahko živeti s kronično boleznijo. Še težje je, ko ta spremeni zunanji videz tako, kot je moja. Ko imam na sebi oblačila, nihče ne ve, da sem kar koli drugega kot tipična oseba. Na plaži pa je povsem drugače." To, kar nosi na trebuhu, je zanjo nekaj običajnega. "A za vse ostale sem kot nekaj iz znanstvenofantastičnega filma. Ti pa si me videla kot osebo. Nisi me gledala v to opremo, ki jo nosim s seboj, ampak v oči. In potem si se mi zahvalila."

Tako piše o ženski, ki je na plaži pristopila k njej. "Ne vem, ali si opazila, da sem bila presenečena. Ljudje po navadi pridejo do mene in pravijo, da je to nagnusno. Ali me vprašajo, če bom šla res takšna na bazen. Ko si se mi približala, sem se pripravljala na najhujše. Ti pa si se mi zahvalila, ker nosim bikini. In mi povedala, da si imela tudi ti stomo, sedaj pa nimaš več težav s črevesjem. Povedala si mi, da sem zate navdih. To mi zelo veliko pomeni. Ko sem pakirala za to potovanje, sem namreč ure in ure obupavala nad tem, kakšne kopalke naj izberem. Nisem imela takšnih, ki bi vse skrile. V zadnjem trenutku sem si rekla, da bom enostavno nosila bikini, kot da nimam nobenih dodatnih delov na svojem telesu."

Nadaljuje: "Bila sem nervozna. Vsaka najstnica ima težave s samopodobo. Odkar imam težave s črevesjem, se je to povečalo za stokrat. Nisem bila dolgo na plaži, ko si se mi približala. In že sem se počutila slabo, prepričana, da vsi gledajo mojo stomo. Toda ko sem se s teboj pogovarjala tistih nekaj minut, so vse moje skrbi izginile. V tistem trenutku sem spoznala, da je vseeno, kako sem videti. Do konca počitnic se nisem več obremenjevala s kopalkami. Zato bi se ti rada zahvalila. Hvala, ker si povrnila moje upanje v to, da so ljudje dobri. In hvala, ker si mi dovolila, da se v svoji koži počutim bolje. Hvala ti, ker si mi dala večjo samozavest, zaradi katere sem lahko v dopustu res uživala." Ganljivo pismo, ki nas opomni, da ni lepo obsojati drugačnosti. Poskušajmo soljudi razumeti.