"Ta bolezen je močno vplivala na moje psihično počutje, ampak odločila sem se, da ne bom dovolila, da mi še naprej povsem upravlja življenje," pripoveduje Lauren Farley-Smith. "Najprej mi je bilo zelo težko zapustiti štiri stene svojega doma, kadar mi je obraz otekel. Otroci bi začeli jokati, ko bi me videli in ljudje bi se mi smejali. Več let sem jemala zdravila proti depresiji. Počutila sem se osamljeno in bila sem žalostna, zakaj se mi to dogaja. Težko je bilo vsem razlagati, kaj je moja težava. Ta bolezen je res vplivala na moje socialno življenje. Počutila sem se ločena od svojih vrstnikov. Začela sem se jim izogibati. Zdaj želim, da ta bolezen neha nadzirati moje življenje, jaz želim nadzirati njo. Vedno sem želela delati kot stevardesa in zdaj nameravam slediti svojim sanjam." Kmalu bo začela s šolanjem.

20-letnica se spopada z angioedemom, genetsko boleznijo, ki jo ima že od rojstva, a se je prvič pokazala, ko je bila stara 13 let. Prav v občutljivem obdobju pubertete. Takrat ji je nenadoma otekel obraz, začela je bruhati in imela hude bolečine v trebuhu. To so pri njej simptomi, povzroči pa jih stres. Zdravila ni, temveč se mora truditi nadzirati občutek stresa. Ukvarja se z meditacijo, obiskuje pa tudi psihiatra, h kateremu je morala že zaradi depresije, ki je bila posledica angioedema. Ta je tudi življenjsko nevarna bolezen, saj se lahko zgodi, da ji jezik oteče do te mere, da se zaduši. Izračunala je, da je zaradi te bolezni in bivanja v bolnišnici zamudila leto in pol pouka. Verjame, da so jo tudi v službah večkrat odpustili prav zaradi tega, ker je morala toliko krat vzeti bolniško. Toda lansko leto se je odločila, da se ne bo več pustila premagovati bolezni. Sprejela je, da je to nekaj, s čimer bo mogla živeti. Ne bo pa se zaradi nje več skrivala. Pogumno bo sledila svojim sanjam.