Sveži gorski zrak, edinstvene lepote narave in mir so zagotovo poglavitni dejavniki, ki privabljajo ljudi v hribe, vendar pa se zaradi nepravilne opreme in pripravljenosti marsikateri izlet konča z nezgodo. Kako poskrbeti za varnost v hribih?

1. Turo načrtujte glede na svoje sposobnosti

Preden se odpravite na izlet ali turo, poskrbite, da bodo vaši bližnji vedeli, kam greste, s kom in kdaj približno naj bi se vrnili. Planinarjenja se poleg tega nikoli ne lotite sami, temveč bodite vedno v družbi. Če imate kakršne koli zdravstvene težave, se pred odhodom vsekakor pogovorite z osebnim zdravnikom. Preverite tudi vremensko napoved, da boste vedeli, kaj pričakovati, kako se obleči, obuti in kaj vzeti s seboj.

Ko načrtujete turo, jo prilagodite svojim telesnim sposobnostim. Preverite razdaljo, ki jo boste morali prehoditi, višinsko razliko, ki jo boste premagovali, težavnostno stopnjo poti in čas hoje, ki je predviden za izbrano pot. Vse nato nato primerjajte s svojimi zmogljivostmi in premislite, ali je pot primerna za vas ali ne. Nekako naj bi veljalo, da povprečna oseba lahko prehodi približno tri kilometre na uro, a ne pozabite, da se z vsakimi 300 metri nadmorske višine čas podaljša za dodatno uro. Če se odpravljate na daljše in zahtevnejše ture, se pozanimajte, če je kje kakšna planinska koča ali dom, v katerem bi lahko prenočili.

2. Seznam reči, ki jih boste potrebovali

Določene stvari je s seboj potrebno vzeti ne glede na to, kakšno turo ste si izbrali in koliko ste pripravljeni. V nahrbtniku naj bodo vedno:

- zadostne količine brezalkoholne pijače (voda, sok, energetski napitki, čaj …);

- hrana (sendvič, suho sadje, energetska ploščica, čokolada …);
zemljevid ali gorski vodnik in kompas, lahko tudi GPS;
osebni komplet prve pomoči;

- piščalka;

- čelna svetilka z rezervnimi baterijami, sveča, vžigalice;

- mobilni telefon s polno baterijo;

- navaden svinčnik in kos papirja;

- rezervne nogavice in spodnje perilo;

- kapa in rokavice;

- dodatne majice s kratkimi in dolgimi rokavi;

- flis in vetrovka ter oprema, ki jo boste potrebovali v primeru dežja;

- pokrivalo, sončna očala in krema za zaščito pred soncem;

3. Obujte in oblecite se primerno

- Obutev: Primerno obutev predstavljajo le planinski čevlji, ki jih ne morejo nadomestiti nobeni športni copati. Obutev mora biti udobna, stabilna, varna in trpežna ter prilagojena zahtevnosti ture. Za lažje poti izberite lažjo in zračno obutev, za srednje zahtevne poti nekoliko močnejšo obutev, za daljše in zahtevnejše ture pa izberite trdnejše planinske čevlje, s primernim podplatom, ki vam bodo nudili oporo v gležnju. Ne glede na zahtevnost ture, naj bo obutev nepropustna, najbolje usnjena ali kombinirana iz usnja in lahkih sintetičnih materialov in ravno prav velika (to pomeni, da v čevljih zlahka pomigate s prsti, a da vam hkrati noga ne poplesuje). Čevlje kupujte popoldne, ker so popoldne noge bolj zatečene kot zjutraj in vedno imejte s seboj nogavice, ki jih običajno nosite v hribih.

- Oblačila: Oblecite se v slojih. Spodnji sloj naj predstavlja tesno prilegajoče spodnje perilo, narejeno iz lahkih umetnih materialov, ki vpijajo znoj, dihajo in se hitro sušijo. Srednji sloj naj bo prav tako lahek in zračen (flanela, volna, flis …), zgornji sloj pa nepropusten (proti vetru, dežju …). Izogibajte se bombažu, ki zadržuje vlago na telesu, se počasi suši in vpliva na sposobnost telesa, da uravnava telesno temperaturo.

4. Ne zahajajte s poti

Vedno, ko hodite v hribe, ostajajte na začrtani poti, še posebej, če niste ravno vešči v tem. Držite se markacij (rdeče-belih okroglih oznak na drevesih, skalah ..., ki označujejo pot) in spremljajte zemljevid. S seboj imejte vedno telefon s polno baterijo, ki ga lahko uporabite v primeru, če ste se izgubili, na spletni strani Planinske zveze Slovenije pa si lahko poleg tega natisnete tudi obrazec za načrt izleta, pohoda ali ture, na katerega vpišete podatke in ga oddate v koči, v kateri se ustavite (ali v več kočah). Vpisujte se tudi v vse planinske knjige na vrhovih in v kočah.

5. Kaj pa poškodbe in bolezni?

Vsakemu se lahko zgodi, da pade ali se poškoduje, bv tekem primeru pa je pomembno odreagirati takoj in pravilno:

- v primeru padca in udarca ud mobilizirajte in počivajte ter pokličite pomoč (če je potrebno);

- manjše rane in praske lahko oskrbite sami, v primeru večjih ran rano le sterilno prekrijte in po sestopu obiščite zdravnika;

- če pride do krvavitev, s prevezo ali pritiskom na žilo zaustavite prekrvavitev in nato pokličite pomoč;

- če vas obutev ožuli, žulj prekrijte s sterilno gazo ali preluknjajte s sterilno iglo in nato prekrijte s sterilno gazo;

- če utrpite ugriz živali, ugriznino temeljito izperite z vodo in poiščite pomoč;

- kačji piki so pri nas nevarni le za otroke in oslabljene ljudi, a pičeni ud vseeno prekrijte in pičenega odnesite v dolino (preveza lahko ostane največ dve uri, rane, ki nastane na mestu pika pa nikoli ne izžigajte, sesajte in vanjo ne zarezujte);

- v primeru hujšega padca, zvina, zloma ali izpaha poškodovanega uda ne premikajte in slačite, temveč ga le imobilizirajte in takoj poiščite pomoč (če lahko sestopite v dolino ali pokličite gorske reševalce). Če je poškodovana hrbtenica ali glava nemudoma pokličite reševalce in osebe ne premikajte, če niste za to usposobljeni;

- v primeru sončarice (oseba postane rdeča v obraz, vroča, ima glavobol, vrtoglavico, včasih bruha in je zmedena), prizadetega odnesite v senco, ga hladite in mu dajajte mrzle napitke, v primeru vročinske kapi (oboleli je izčrpan in žejen, šumi mu v ušesih, postane vroč, nemiren in oznojen) pa prizadetega slecite do perila, polivajte z vodo in rehidrirajte;

Da bo pot v hribe prijetna in zabavna, poskrbite najprej za svojo varnost in s tem tudi za varnost drugih. Le tako boste lahko zares zaužili vse darove, ki nam jih ponuja narava. Srečno in previdno, torej!