Življenje 14-letne Chloe Church iz Walesa je vse prej kot preprosto. Namesto da bi se zabavala s prijatelji, se ukvarjala s priljubljenimi športi, doživljala radosti prve prave ljubezni, živi kot v vati. Zaradi tako imenovanega sindroma dolge QT dobe se namreč ne sme razburiti oziroma doživeti kakšnega šoka, kajti povečan nivo adrenalina v telesu lahko povzroči motnje srčnega ritma in v skrajnem primeru celo zastoj srca. Tako je zjutraj ne sme zbuditi ura, saj bi se lahko zvonjenja preveč ustrašila, tudi da bo kmalu zazvonil šolski zvonec, ji morajo učitelji povedati nekaj minut pred koncem ure. Popivanje s prijatelji je prav tako na seznamu stvari, ki jih ne sme početi, saj zdravniki ne vedo točno, kaj bi te omamne substance naredile njenemu telesu. Celo plesanje v diskoteki bi lahko bilo preveč nevarno, zato mora takrat, ko se gredo njeni vrstniki zabavat, Chloe ostati doma, kar jo zelo žalosti. ''Počutim se nekoliko izključeno, ker se gredo moji prijatelji pogosto ven zabavat brez mene in ker je toliko stvari, ki jih ne morem početi. In včasih me skrbi, kako bo, ko bom starejša – še tega ne vem, ali bom sploh lahko kdaj brez skrbi s prijatelji spila kozarček kakšne alkoholne pijače ,'' je povedala Chloe. Zdravniki so jo celo posvarili, naj bo previdna, ko bo začela pogledovati za fanti in hoditi na zmenke z njimi, kajti če bi jo fant, ki bi ji bil pri srcu, pustil in bi se zaradi tega preveč razburila, bi jo lahko izdalo srce. Chloe pa na pravi: ''Prvi poljub sem sicer preživela. Res pa je, da še nikoli nisem imela zlomljenega srca.''

A ne le Chloe, tudi njena mlajša sestra Evie, ki je stara 11 let, ima enako bolezen. Sestrama so sindrom dolge QT dobe odkrili povsem po naključju, na sistematskem pregledu pred dvema letoma. Dodatne preiskave so nepravilnosti v delovanju njunega srca potrdile in od takrat je družine zelo previdna. Kamor koli deklici gresta, morajo biti tisti, ki so v njuni bližini, seznanjeni z njunim stanjem in nenazadnje tudi s postopki oživljanja. Vedeti morajo, da se deklici ne smeta preveč razburiti, kajti adrenalin ju lahko ubije. ''Če gresta kakšno noč prespat k prijateljicam, morajo starši prijateljic dobro poznati postopke oživljanja. Če gresta na bazen, mora biti celo reševalec seznanjen z njunim stanjem in ves čas mora biti z njima v vodi nekdo, ki obvlada oživljanje. Če imajo v šoli požarno vajo, jima morajo učitelji prej povedati, da se bo čez nekaj minut sprožil alarm, enako velja tudi za šolske zvonce,'' je povedala njuna mama Samantha. ''Skrbi me, kako bo z njima v prihodnje. Včasih se vse skupaj zdi kot nekakšna časovna bomba, ki se lahko vsak čas sproži. Ne vem, ali boste jutri še tu, ne vem, ali boste čez pet let še tu.''

Sindrom dolge QT dobe je v večini primerov prirojena bolezen, ki jo zdravniki ugotovijo z EKG-testom, zanjo je lahko krivo tudi premalo kalcija ali kalija v krvi, prešibko delovanje ščitnice, huda sladkorna bolezen, srčne hibe, bolezen nadledvičnih žlez in podobno. Pri bolnikih s to boleznijo prihaja do nenadnih motenj srčnega ritma, ki so lahko celo tako hude, da oboleli pade v nezavest ali se mu celo povsem ustavi srce. A z ustreznim zdravljenjem in pod nadzorom kardiologa se da z boleznijo bolj ali manj nemoteno živeti.