1. Presaditev obraza

Prvo presaditev obraza so izvedli šele novembra 2005, saj se strokovnjaki vrsto let zaradi občutljivosti kože na obrazu in strahu, da bi telo zavračalo tujek, niso upali odločiti za ta novi, še nepreverjeni poseg. A pred skoraj petimi leti se je vendarle zgodilo. Francozinji Isabelle Dinoire, ki ji je obraz izmaličil njen pes, so kot prvi osebi na svetu uspešno presadili obraz. Od mrtve ženske je dobila usta, brado, nos in ličnice. Po operaciji je Francozinja odlično okrevala – rane so se ji zacelile in brazgotine skorajda niso več opazne. Zdaj lahko povsem brez težav jé, pije, celo kadi. “Na popolnoma tuj obraz se je bilo zelo težko navaditi, a vendar je bolje, kot biti iznakažen,“ pravi Isabelle.

2. Tablete proti debelosti

Debelost je v zadnjem desetletju postala ena najbolj razširjenih bolezni. Na svetu je namreč predebelih več kot dve tretjini odraslih ljudi, zato so kot eno od rešitev proti prekomerni teži izumili tableto, ki preprečuje debelost. Predpisanih je bilo že skoraj milijon receptov za shujševalno tableto, ki je uradno registrirana kot zdravilo proti sladkorni bolezni.

3. Obrezovanje kot zaščita pred prenašanjem spolno nalezljivih bolezni

Decembra 2006 so znanstveniki opravili raziskave, s katerimi so ugotovili, da obrezovanje moških spolnih udov zmanjša možnost okužbe za kar 60 odstotkov. Obrezovanje pa naj ne bi ščitilo le pred okužbo z virusom HIV, ampak naj bi preprečevalo tudi širjenje drugih bolezni, kot so HPV, herpes in sifilis.

4. Vsemogočni vitamin D

Znanstveniki so že od nekdaj vedeli, da je sonce vir vitamina D, ki je koristen za zdrave kosti, niso pa vedeli, da je ta vitamin tako pomemben. Številne študije so pokazale, da ščiti pred nastankom raka, boleznimi srca, sladkorno boleznijo in multiplo sklerozo. Vendar pa pretirano izpostavljanje soncu povzroča opekline in kožnega raka.

5. V boj proti bolezni s cepivom

Med največje dosežke desetletja nedvomno spada cepivo proti hepatitisu C, ki so ga odkrili leta 1999, in cepivo proti raku na materničnem vratu, ki je bilo širši javnosti predstavljeno leta 2008.

6. Vzgajanje organov: sapnik in mehur

Regenerativna medicina, v sklopu katere pacienti vzgajajo svoje nadomestno tkivo, organe in dele telesa, se je začela razvijati v letu 2006, ko so ameriški specialisti v laboratoriju iz bolnikovih izvornih celic vzgojili mehur. Junija 2008 je svet preplavila novica, da je bila 30-letna Claudia Castillo prva ženska, ki je dobila cel organ, sapnik, narejen iz njenih izvornih celic.

7. Izvorne celice zarodka

Izvorne celice zarodka so pokazale, da imajo sposobnost, da se lahko razvijejo v katero koli specializirano tkivo v telesu. Izvorne celice so sicer bile odkrite že v 90. letih, vendar pa so bile vse njihove neverjetne prednosti in sposobnosti prepoznane šele pred kratkim. Znanstveniki predvidevajo, da bi se lahko te celice porabile za popravilo katerega koli organa v telesu – od kosti pa do ledvic, jeter, možganov in oči.

8. S herceptinom proti raku

Znanstveniki so končno dokazali, da se je vlaganje več milijonov dolarjev v razne raziskave in teste izplačalo. Odkrili so herceptin, eno najbolj znanih zdravil proti raku dojke, ki pa je zaradi izredno visoke cene zelo redko uporabljen.

9. Izklapljanje genov

Oktobra 2006 sta dva znanstvenika dobila Nobelovo nagrado, ker sta pri raziskovanju mikroskopsko majhnega črva prišla do ugotovitve, da bi se z vbrizganjem dvojnih fragmentov molekule RNA lahko izključilo oziroma utišalo določene gene. Zadeva naj bi delovala tudi v človeških celicah, kar pomeni, da bi na ta način lahko izklopili poškodovane gene ali pa uničili vitalne gene virusa HIV.

10. Pandemija – nove metode zdravljenja

Nevarnost pandemske gripe je svetu grozila skoraj celo preteklo desetletje. Grožnje, da bo prišlo do virusa, proti kateremu ne bomo imeli cepiva, so bile tako velike, da je na trg prišlo novo zdravilo proti gripi – tamiflu. Zdravilo naj bi delovalo proti večini virusov gripe, saj zaustavi encim, ki omogoča širjenje virusa s celice na celico. Poleg tamifluja pa smo proti pandemski novi gripi dobili tudi cepivo, ki je tako v svetu kot pri nas spožilo številne polemike.