Novica o hudi bolezni je družino Blair seveda močno pretresla, a Claire, ki se je kljub slabi prognozi odločila za kemoterapije in obsevanja, in njen mož Mark nista dopustila, da bi zadnje dneve, ki so jim dani, preživeli v žalosti, joku in strahu. Zatrdno sta se odločila, da bo družina v teh dveh tednih, ki so ju zdravniki napovedali Claire, ustvarila veliko lepih spominov s svojo mamo. Tako so se odpravili na izlete, se zabavali in uživali ter tako popolnoma odmislili nevarno bolezen. In ravno to je Claire pomagalo, da je štiri leta pozneje še vedno tu in se še vedno bori z rakom. ''Nikoli si nisem mislila, da bom živela tako dolgo, in ker sem danes še vedno t, s svojimi bližnjimi sem nadvse srečna,'' pripoveduje 36-letnica. ''Novica o bolezni me je nadvse potrla. Sploh ko sem izvedela, da imam samo še dva tedna življenja, sem bila povsem iz sebe. Takšne agonije ne doživi veliko ljudi, a meni je uspelo, da sem jo nekako premagala in živela naprej. In v teh naslednjih letih sem se o življenju naučila toliko, kot se kdo drug ne nauči v celem življenju. In za to se moram zahvaliti ravno bolezni.'' Odkar je namreč Claire izvedela za raka, je vsak dan živela polno in življenje zajemala s polno žlico. Premagala je strah in žalost, svoj čas ni zapravljala za razmišljanja, ali je morda jutri ne bo več tu. ''Velikokrat mi je bilo slabo in se nisem počutila dobro. Ponoči sem se pogosto zbujala, ker sem zaradi kemoterapij neprestano bruhala. A zjutraj sem vedno znova vstala iz postelje, da sem otroke odpeljala v šolo in vrtec, nato pa sem tudi sama odšla v službo,'' se spominja. ''Ko zboliš, se lahko zapreš vase, se smiliš samemu sebi in nenehno živiš v strahu, lahko pa ostaneš pozitiven in optimističen in tako skušaš že s svojim odnosom oziroma pristopom vsaj malo spremeniti stvari.''

Britanka pravi tudi, da so njene tri hčerke in čudoviti mož tisti, ki ji dajejo voljo do življenja in zaradi katerih štiri leta po diagnozi še vedno živi. ''Otroci mi že ves čas dajejo moč. V časih, ko je bilo moje zdravje na najnižji točki, sem pisala knjigo in jo naslovila Trije razlogi za življenje. Že res, da se včasih še vedno počutim zelo slabotno in utrujeno in morda na koncu bolezni ne bom uspela premagati in me bo rak vendarle ubil, a dokler moram skrbeti za svoje tri majhne otroke, počasno in boleče umiranje ne pride v poštev!'' še odločno pove pogumna mamica.