Matthew Lowe je za strojem za predelovanje jekla delal sam. V tistem delu tovarne ni bilo nikogar drugega, zato mu nihče ni mogel priskočiti na pomoč, ko je naprava v primež prijela njegovo obleko in ga začela vleči vase. Pravzaprav se je vse dogajalo tako hitro, da Matthew ni imel dovolj časa, da bi poklical na pomoč. ''Ko me je naprava vlekla vase, sem se preprosto prepustil, kajti vedel sem, da ničesar več ne morem narediti. Mislil sem, da je to moj konec,'' se grozljivega trenutka spominja mlad Britanec. ''Še zdaj ne razumem, kako sem lahko preživel. Moje telo je namreč šlo skozi tako majhno odprtino.''

A po čudežu je Matthew preživel, vendar je utrpel hude poškodbe. Številne kosti je imel popolnima polomljene, vključno z medenico, kolki, rebri, desno roko, celo hrbtenico je imel počeno na dveh mestih. Raztrgalo pa mu je tudi želodec in črevesje. ''Na koncu me je naprava, ki mi je skorajda zdrobila telo in popolnoma razcefrala obleko, potisnila ven, a kljub vsemu sem bil še vedno živ. Ne vem, zakaj, a zavesti nisem izgubil, le videl nisem ničesar,'' še pove Matthew. ''Ko me je naprava izločila, sem padel na tla in začel kričati. Dva sodelavca sta me slišala in mi takoj priskočila na pomoč.''

Ko so Matthewa pripeljali v bolnišnico, je bil v tako slabem stanju, da so zdravniki njegovemu dekletu, s katerim ima tudi hčerkico, povedali, naj se pripravi na najhujše. ''Bil je res hudo poškodovan. Obraz je imel ves vijoličen in otekel, oči je imel krvavo rdeče. A kljub hudim poškodbam je bil pri zavesti,'' je povedala njegova partnerica 29-letna Kim Swift. Da so oskrbeli vse njegove poškodbe, je moral prestati kar šest operacij, v njegovo telo so vstavili ogromno vijakov in žic, s katerimi so povezali in spet utrdili njegove polomljene kosti. V bolnišnici je bil kar mesec dni, potem je lahko odšel domov. In kar je vse neverjetno presenetilo – danes, dve leti pozneje, Matthewa na nesrečo spominja le pomanjkanje moči in gibljivosti v desni roki, vse ostale poškodbe so se lepo zacelile. Še vedno je zaposlen v tovarni, kjer se je zgodila nesreča, le da se zdaj izobražuje za nadzornika. In nadvse hvaležen je, da je nesrečo po čudežu prežive in ni utrpel nobene hujše, trajnejše škode ter da mu je bila v življenju dana še ena priložnost.