»Ko sem bila majhna, sem zaradi problemov z dihali hodila k telovadbi za ‘posebne otroke’. Moj takratni cilj je bil igrati se s svojimi sošolci, počutiti se normalno. Na moji športni poti mi je to uspelo več kot preseči in še danes sem vesela, da kot sedemletno dekle nisem obupala in si želela tekmovati in dihati kot drugi otroci. Astma je le en razlog več, da presežete samega sebe,« pravi Brigita Langerholc.

Pri astmi je najpomembnejše pravilno dihanje, sproščenost in pravilna uporaba zdravil. Rdeča nit ozaveščanja ob letošnjem svetovnem dnevu astme je zato – astmo lahko nadzorujemo.

Bolniki v tesnem sodelovanju z zdravniki lahko namreč veliko naredijo sami, tako da čim bolj normalno živijo. Z natančno postavljeno diagnozo in pravilnim zdravljenjem je dobro nadzorovana astma možna pri večini, kar omogoča, da lahko življenje uživajo.

Pravilno dihanje je ključnega pomena!

Pravilno dihanje ni pomembno samo za astmatike, ampak ima pomemben vpliv tudi na vsakdanje spopadanje s stresom in zahtevami življenja pri vsakemu od nas. Dihanje, sproščenost in obvladovanje strahu in tesnobe so namreč med poslabšanjem astme zelo pomembni.

Za bolnike z astmo je zato zelo priporočljivo uporabljati tudi mednarodno priznan vprašalnik o nadzoru nad astmo, kot je na primer Asthma Control Test .

V Društvu Astma in šport pa menijo, da je pri zdravljenju astme jemanje zdravil pomembno, vendar pa ob tem nikakor ne smemo pozabiti na telesno aktivnost, ki ima ključno vlogo pri navajanju bolnika na zdravo življenje.

Kaj je astma?

Astmo so poznali že v preteklosti in ni posledica sodobnega načina življenja. Besedo astma je uporabil že znani antični pisec Homer v svojih pesnitvah Odiseja in Iliada. V njih je opisoval v boj hiteče junake, ki so težko 'asthmos' dihali, bodisi zaradi bojnega zanosa, telesnega napora ali celo strahu. Toda v tedanji rabi je beseda pomenila samo simptom in ne bolezni.

Danes velja, da je astma bolezen, ki jo označuje vnetje bronhijev, pri katerem sodelujejo številne celice, kot so mastociti, eozinofilni in nevtrofilni granulociti in limfociti T. Posledica vnetja so simptomi astme: naduha, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih.

Astma ima lahko tri faze poslabšanja:

– akutna, ki nastopi nepričakovano in traja kratek čas,
– subakutna, ki nastopi v nekaj urah in traja več dni ali tednov,
– kronična astma s stalno ponavljajočimi se simptomi.

Simptomi in vzroki astme

Najpogostejši simptomi astme so: piskanje v prsnem košu, kašelj, občutek stiskanja v prsnem košu, dispnea in dušenje.

Povzročitelj astme še ni znan. Bolje pa so raziskani ogrožajoči dejavniki. Astma je namreč povezana z atopijo, ki pomeni nagnjenost k povečanemu tvorjenju protiteles tipa IgE ob stiku z vdihanim ali zaužitim alergenom. Slednji so lahko pršica, živalska dlaka, plesni, pelodi, mleko, moka, jajca ali cigaretni dim, smog, nekatera zdravila, hladen zrak ...

Najpogostejši sprožilec astmatičnega napada pa je predvsem pri otrocih virusna okužba dihalnih poti. Predvsem so to virusi nahoda in gripe. Okužba se ponavadi najprej kaže kot nedolžen nahod, ki se mu kmalu pridruži še kašelj. Temu čez dan ali dva sledi piskanje v prsih.

Na poslabšanje stanja lahko vplivajo razni čustveni pretresi, razburjenje ali razočaranje.

Prav tako ne moremo govoriti o določenem osebnostnem tipu astmatika. Astmatiki so zaradi narave svoje bolezni, ki moti njihov življenjski ritem, lahko bolj zaskrbljeni in občutljivi kot zdravi ljudje.

Astmo oziroma poslabšanje stanja med ali po naporu strokovnjaki povezujejo z ohladitvijo in izsušitvijo dihalnih poti, ki je posledica hitrejšega dihanja ob naporu. Pri bolnikih z astmo gre za preobčutljivost dihal, ki se pri pospešenem dihanju ob naporu značilno odzovejo.

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite na našem FORUMU.