Z akutnimi boleznimi, med katere štejemo tudi bakterijske okužbe, se srečujemo občasno, vendar pa v Sloveniji zdravniki za zdravljenje teh najpogosteje predpisujejo antibiotike. Pri nas več receptov kot odrasli dobijo otroci, zato bakterije pri njih pogosteje razvijejo odpornost. Poleg tega je v Sloveniji na 1000 otrok za antibiotike predpisanih skoraj 1000 receptov, drugod pa po 200 do 400.

Zaskrbljujoče pa ni le izjemno visoko število izdanih receptov za antibiotike, temveč tudi dejstvo, da ljudje antibiotikov ne znajo pravilno jemati. Kot je povedala Monika Sonc, mag. farm., spec., v. d. predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, je to posledica tega, da ljudje antibiotikov ne poznajo dobro, prav zato pa jih je treba poučiti o njihovi pravilni rabi. V ta namen je Lekarniška zbornica Slovenije skupaj z lekarniškimi farmacevti tokratni Teden zdravja v lekarnah posvetila osveščanju o pravilnem jemanju antibiotikov.

Antibiotike pogosto jemljemo za zdravljenje akutnih okužb, saj so pri zdravljenju teh izjemno učinkoviti. A le, če jih znamo pravilno uporabljati.“Problem pa je tudi v tem, da imajo antibiotiki ekološki vpliv, saj s tem, ko jih bolniki jemljejo nepravilno, ne škodujejo le sebi, temveč tudi drugim. Bakterije tako namreč razvijajo svojo odpornost, bolniki pa lahko te bakterije, ki so odporne na antibiotike nato tudi trosijo v okolico,“ poudarja prof. dr. Milan Čižman, dr. med., pediater in infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC in dodaja, da je ravno zaradi tega v zadnjih šestih letih postalo veliko bakterij odpornih na antibiotike, novih antibiotikov pa še nimamo in jih še naslednjih 10 do 15 let ne moremo pričakovati.

Za veliko porabo antibiotikov pri nas je kriva slaba, neoptimalna diagnostika, saj zdravniki prepogosto predpisujejo antibiotike, po drugi strani pa so krivi tudi pacienti, ki jih ne znajo uporabljati. Po mnenju dr. Čižmana bi bilo mogoče število receptov temeljito zmanjšati že pri akutnih boleznih zgornjih dihal.

Kakšno pa sploh je varno jemanje antibiotikov? Kot pravi Bojan Madjar, mag. farm., koordinator projekta Vprašaj o svojem zdravilu pri Lekarniški zbornici Slovenije, je potrebno najprej poznati vsaj osnovne informacije o njem. “Bolnik mora pred začetkom zdravljenja poznati odgovore na vprašanja, zakaj se zdravilo uporablja, kako in kdaj ga moramo uporabiti, kako dolgo ga moramo jemati, kako zdravilo vpliva na nas in kateri so možni neželeni učinki,“ je povedal.

Antibiotiki za razliko od analgetikov in drugih zdravil ne začnejo delovati takoj. Čez nekaj dni se počutimo boljše, številni ljudje pa takrat opustijo jemanje. “In prav to je narobe,“ poudarja Madjar. “Če jih oseba predčasno preneha jemati, v organizmu ostane še nekaj bakterij, ki lahko razvijejo odpornost in tako preprečijo delovanje zdravila v primeru ponovne okužbe.“ Dodaja pa tudi, da moramo biti previdni pri odmerjanju zdravil pri otrocih. Otrokom je tako vedno potrebno odmerjati izključno s priloženo merico in ne s čajno ali jušno žlico.

Na učinkovitost antibiotikov pa vpliva tudi določena prehrana. Tako lahko zdravila jemljete ali na tešče ali pa s hrano. Na prazen želodec pomeni, da jih morate vzeti eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi, na poln želodec pa pomeni pred, med ali po jedi. Hrana lahko namreč včasih poveča ali pa pomanjša učinek in absorpcijo antibiotika. Zdravila jemljimo toliko časa, kolikor nam predpiše zdravnik. Nikakor ga ne smemo opustiti takoj, ko se začnemo počutiti bolje.

Najpogostejši stranski učinek jemanja antibiotikov sta slabost in driska, saj antibiotiki vplivajo na črevesno floro, pripeljejo pa lahko tudi do alergijskih reakcij in izpuščajev. Zelo redko pa pride do anafilaktičnega šoka, ki je v 5 do 10 odstotkih usoden. “Izrazi se v pol ure po odmerku. Pri tem moramo paziti na znake, kot so otekline jezika, ustnic in vek, nizek krvni tlak, piskanje v prsih, srbečica in kratka sapa. V tem primeru je potrebno čim prej obiskati zdravnika, da se prepreči zadušitev,“ opozarja Madjar. Prav zaradi alergijskih reakcij je treba zdravnika vedno obvestiti o svojem stanju, mu povedati za nosečnost, alergije in druga stanja ter ga obvestiti ali jemljete kakšna druga zdravila ali ne. Še posebej pa Madjar opozarja na dejstvo, da obstaja kar nekaj poročil o neželenih nosečnostih pri uporabnicah kontracepcijskih tabletk in antibiotikov, zato priporoča, da te ženske med jemanjem zdravil in še sedem dni po prenehanju jemanja antibiotikov uporabijo dodatno zaščito pri spolnih odnosih.

Antibiotike je potrebno tudi pravilno hraniti. Določene sirupe in zdravila, predvsem tista, ki jih jemljejo otroci, je tako potrebno shranjevati v hladilniku, saj v nasprotnem primeru postanejo neučinkoviti, določena zdravila pa je potrebno hraniti na sobni temperaturi. Antibiotiki pa ne smejo biti shranjeni na mestu, ki je izpostavljeno sončni svetlobi in v vlažnem prostoru, saj to vpliva na nestabilnost in slabšo učinkovitost zdravil, ki lahko postanejo celo škodljiva. Hkrati pa je dobro, da so zdravila shranjena izven dosega otroških rok, najbolje pod ključem ali na visokem mestu, ki ga otroci ne morejo doseči.

Kaj pa z odpadnimi zdravili? Kot kaže, v Sloveniji večina ljudi ne ve, kako ravnati z ostanki zdravil. Analize so namreč pokazale, da ima antibiotike doma kar 20 odstotkov gospodinjstev. Od letošnjega leta dalje lahko vse antibiotike in druga zdravila, ki jih imate doma (ne glede na to ali jim je potekel rok uporabe ali ne) odnesete nazaj v lekarno, nikakor pa jih ne smete odplakniti v straniščno školjko ali med običajne odpadke. V tem primeru namreč lahko bakterije še hitreje razvijajo odpornost na zdravila, zaradi česar lahko določene bolezni postanejo popolnoma neozdravljive. To bi lahko povzročilo povečanje števila smrti zaradi bakterijskih okužb, ki so danes ozdravljive, v prihodnosti pa zaradi nepravilnega ravnanja z antibiotiki morda ne bodo več.