Ko je svetovno znana igralka tenisa Martina Navratilova izvedela, da boleha za rakom na dojki, se ji je za trenutek ustavil svet. ''Ko izveš za tako grozljivo diagnozo, kar na enkrat vse okrog tebe utihne in obnemi. In pripravljen si se odreči vsemu, samo da bi dobil zdravje nazaj,'' pripoveduje Martina. ''Najhuje mi je bilo prvi dan, ko sem izvedela za bolezen, saj sem bila takrat popolnoma sama. Nikogar nisem imela, da bi se oprla nanj, da bi me potolažil.''

A kmalu so se stvari obrnile. Takoj ko je na tiskovni konferenci Marina povedala, kaj jo je doletelo in da jo čakajo odstranitev rakavega tumorja ter obsevanja, so jo poklicali kolegi iz sveta tenisa, jo spodbudili in ji povedali, da ji stojijo ob strani. ''Do takrat se nisem zavedala, da so ti ljudje iz teniškega sveta pravzaprav kot ena velika družina,'' je povedala Navratilova, ki jo je poleg samega spopadanja z mislijo, da boleha za smrtno nevarno boleznijo, močno izčrpalo tudi pogosto pojavljanje v medijih. A tako se je odločila sama, saj je hotela ženske seznaniti s to boleznijo in jih spodbuditi k preventivi ter zdravljenju. ''Mislim, da sem v nekaj dneh imela okrog 50 intervjujev, v katerih sem vedno znova razlagala o svoji bolezni, in to me je popolnoma izčrpalo. A vesela sem, da sem se odločila za tako pogosto pojavljanje v medijih, kajti odziv je bil ogromen in vem, da sem s tem rešila vsaj nekaj življenj,'' še pravi.

Sicer pa tudi sama obsevanja niso bila mačji kašelj – še posebej, ker je Martina ves čas zdravljenja pridno trenirala in delala. ''Kakšnih večjih težav na fizični ravni nisem imela. Le veliko bolj občutljiva in utrujena sem bila, včasih pa tudi malo depresivna. A sem tudi te težave s pomočjo igranja tenisa nekako premagala,'' razlaga Navratilova in dodaja, da se zdaj počuti odlično. ''Zdravljenja je zdaj konec in zavedam se, da sem imela veliko srečo. Upam, da se rak ne bo več vrnil. Sicer obstaja nekoliko večja možnost, da kdaj zbolim tudi za katero drugo obliko raka, a možnosti so še vedno nadvse majhne. Nikoli si nisem mislila, da bom lahko rekla kaj takega, a k sreči sem zbolela za 'dobro' obliko raka, če sploh lahko tako rečem. Kakor koli, bolezen mi je vsekakor odprla oči. O tem ni nobenega dvoma.'' Sicer pa se bo Martina že avgusta začela pripravljati na naslednji veliki podvig – decembra se namerava v sklopu dobrodelne športne akcije povzpeti na najvišjo afriško goro Kilimandžaro. Ravno avgusta pa jo čaka prvi pregled, ki bo pokazal, ali je še vedno zdrava, sicer pa bo morala tudi redno hoditi na mamografijo. A ne glede na vse, Martina pravi, da čuti veliko olajšanje in da verjame, da bo z njo tudi v prihodnje vse v najlepšem redu.