20-letnica je dolgo zasanjano spremljala lepotna tekmovanja in si želela, da bi pod drobnogledom sodnikov tudi sama enkrat zakorakala po modni brvi ter osvojila naziv prave lepotne kraljice. A jo je omejevala ena sama, pa vendarle ključna težava – rodila se je kot deček Paul Witton. “Tovrstne priložnosti so namenjene izključno deklicam, zato sem vedela, da nimam možnosti, niti pravice se prijaviti na kaj takega,“ se spominja. Dokler pa se ni odločila, da bo tvegala, prelisičila javnost ter porušila pravila. Pod pretvezo, da je 15-letna Pammy Rose, se je namreč kljub vsemu pridružila lepotnemu izboru in osvojila kar neverjetno 2. mesto, s tem pa tudi naziv prve spremljevalke.

“Organizatorjem dolgo nisem želela razkriti svoje skrivnosti, saj me je zanimalo, kako daleč lahko pridem, brez da bi me ljudje že vnaprej obsojali.“ In res. Ko si je pustila zrasti dolge lase, jih obarvala v svetlejši odtenek in se začela ličiti, ni nihče niti pomislil na to, da bi lahko bila resnica popolnoma drugačna. Z njimi jo je delila šele, ko se je uvrstila med prvih šest tekmovalk ter si dokazala, da jo družba končno dojema kot lepo, mlado in privlačno dekle. “Sodniki so bili ob moji razglasitvi tako presunjeni, da so mi kljub dejstvu, da sem še vedno deček, pustili tekmovati.“ Sicer ni osvojila laskajočega naziva, a je bila nase že zaradi poguma, da je svojo skrivnost podelila s svetom, več kot ponosna.

Da ni vse tako, kot bi morali biti, je Pammy začela opažati že kmalu zatem, ko je dopolnila 4. leto starosti. Svojim staršem je takrat povedala in pojasnila, da s svojim telesom še zdaleč ni zadovoljna, počutila se je celo kot ujetnica. “Vedela sem, da nekaj ni v redu, saj sem zavidala punčkam, da so bile to, kar so bile. Že od samega začetka sem bila ujetnica napačnega telesa, kar me je dušilo, vplivalo na mojo samozavest ter me predvsem čustveno zatiralo,“ pojasnjuje danes. Ker s strani družine sprva ni prejela podpore, se je odločila, da bo za občutek svobode poskrbela sama. “Pustila sem si rasti dolge lase, v šolo sem nosila žensko uniformo, uporabljati pa sem začela tudi ličila. Vrstniki so me pretepali, doma pa so se me sramovali. Dokler niso videli, da njihov odziv ne vodi nikamor.“

Mati jo je končno sprejela, obljubila pa ji je tudi, da ji bo pomagala k uresničitvi svojih sanj. Skupaj sta obiskali strokovnjaka, ki jo je diagnosticiral s transseksualnostjo, duševno motnjo, pri kateri je posameznik prepričan, da se je rodil v napačnem telesu. Povezana je z neznosno željo, da bi se tako anatomsko, fiziološko kot tudi družbeno oziroma psihosocialno prelevil v osebo nasprotnega spola. “Zadnja tri leta enkrat mesečno skupaj obiskujeva različne strokovnjake, od zdravnikov in do psihoterapevtov, ki mi pomagajo na poti do uresničitve končnega cilja – operativne spremembe spola,“ se že veseli svetle prihodnosti.

Pred kratkim je že začela jemati hormone, da je njen glas vse višji, upočasnila ali pa celo popolnoma ustavila se je rast (še posebej obraznih) dlak, posebne tablete pa so stimulirale tudi rast in razvoj ženskih prsi. “Končne operacije bom po dolgih letih čakanja deležna tega septembra. V znak, da mislim resno, sem svoje ime celo že uradno spremenila, menim pa tudi, da sem že čustveno dovolj zrela. Po skoraj desetletju trpljenja, ki mi ga je zadajala okolica, sem namreč končno samozavestna, samostojna in srečna. Večino življenja sem se počutila kot spaka, zaradi česar sem na dejstvo, da sem prišla tako daleč, še toliko bolj ponosna.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na