Bryan Ganey se je tisto jutro počutil zelo slabo, zato je prosil svojo mater, da ga odpelje v službo. Ker je tehtal 262 kilogramov, slabosti ni pripisoval velikega pomena. Tako se je počutil že večkrat. Ni ga skrbelo niti, da se je vlekla že nekaj dni. Najbolj preprosta opravila so ga povsem utrudila in ga pustila brez sape. Toda ko se je njegova mati ravno nameravala odpeljati, je zazvonil telefon. Vse, kar je lahko slišala, je bilo težko dihanje. Pohitela je k vhodu v sinovo podjetje in ga našla na tleh. Komaj je dihal. S pomočjo ga je spravila v avto in odhitela v bližnjo bolnišnico. Četudi je peljala samo pet minut, se ji je zdelo, da mineva prava večnost. Bryan pa pravi, da mu je bilo povsem vseeno, koliko časa je minilo. Prepričan je bil, da ga je prizadel infarkt in da umira. Ker je bil tako obilen, so mu zdravniki že dejali, da mu v primeru bolezni srca ne bodo mogli pomagati, saj ga zaradi njegove teže ne morejo operirati.

Njihova svarila ga niso izučila. Leta in leta ni zajtrkoval, za kosilo in večerjo pa je užival hitro prehrano. Seveda ni pozabil niti na malico, ki je bila sestavljena iz nezdravih prigrizkov. Popil je tudi tri litre gazirane pijače na dan. Ko je imel 37 let, je njegov indeks telesne mase meril 87. Za primerjavo: indeks telesne mase nad 30 pomeni debelost. “Vedel je, da ima težavo,“ pravi njegova mati. “Toda svoje prehrane ni znal nadzorovati.“ Vse je spremenilo nekaj dni, ko je ležal v bolniški postelji in molil, da bo preživel. Ni ga presenetil srčni napad, temveč pljučni embolizem – krvni strdek, ki je zamašil pljučno arterijo. Zato je nenadoma čedalje težje dihal. Šest dni je zato ležal v bolniški postelji, medtem ko so zdravila redčila njegovo kri ter tako sprostila zamašeno pljučno arterijo.

Imel je dovolj časa za premislek in odločil se je, da bo v primeru, če preživi, povsem spremenil svoje življenje. Zdravniki so mu predlagali operacijo, s katero bi mu odstranili odvečne kilograme. Toda Bryan jih je zavrnil. Odločil se je, da ga bolnišnica dolgo ne bo več videla – ljudje s čezmerno telesno težo, ki so shujšali s pomočjo operacije, pa so se bili velikokrat prisiljeni vrniti, saj so imeli različne zaplete. Bryan se je odločil shujšati na običajen način – s pomočjo spremembe načina življenja. Uspelo mu je. Danes lahko vozi avto, ki ni prilagojen njegovi teži, na letalu mu ni treba kupiti dveh sedežev, oblačila kupuje v običajnih prodajalnah. “Odkar sem shujšal, najbolj uživam v trenutku, ko se zjutraj zbudim, in vsakič znova spoznam, da nisem več debel,“ pravi. “To je moja največja nagrada.“

Shujšal ni čez noč; hujšanja se je lotil počasi. Trudil se je čim več gibati – najprej samo do poštnega nabiralnika na koncu dvorišča, nato s hojo med policami trgovin. Ko je izgubil 30 kilogramov, se je odločil vaditi z osebno trenerko. Najprej sta samo sedela in spet vstajala. Za več kot 200 kilogramov težkega Bryana je bila to že naporna vadba. Seveda je povsem spremenil način prehranjevanja. Vnaprej pripravljenih obrokov ne kupuje, vse si skuha sam. Pripravlja si pusto meso in zelenjavo, njegov posladek je sadje. Poje več manjših obrokov, in sicer skozi ves dan razporedi od pet do šest obrokov. Ni mu lahko. “Hrana je povsod okoli mene. Toda preprosto ne smem več toliko jesti. Tega si ne smem več storiti. Nisem navajen pojesti tako malo, toda moral sem se navaditi. Ko sem videl, kako se kilogrami topijo, sem spoznal, da je moja nagrada vredna odrekanja.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na