Fiona Argo iz Velike Britanije se je z zdravstvenimi težavami začela spopadati v najstniških letih. Ko je bila stara 16 let, je tako začela hujšati. Jedla je vedno manjše obroke ali pa se izogibala hrani, saj so jo, ko je kaj pojedla, mučile tako hude bolečine, da je komaj še živela in je močno bruhala. Do 19. leta je tako iz 60 kilogramov shujšala na borih 32 in bila pri 165 centimetrih višine močno podhranjena. Izgubila je menstruacijo, zdravniki pa so ji povedali, da ji grozita odpoved srca in smrt. Diagnosticirali so ji anoreksijo in jo hospitalizirali.

Čeprav se je diagnoza zdravnikom zdela povsem logična, pa so Fionini prijatelji in družina močno dvomili v to, da se spopada z anoreksijo. “Vedno sem vedela, da doživljam fizično reakcijo na hrano, ne psihično,“ pravi. “A mi nihče ni verjel. Vsakič, ko sem začela jesti, so me zagrabili močni želodčni krči, naposled pa me je oblila grozljiva slabost. Nikoli nisem imela težav s samopodobo in nikoli si nisem želela shujšati, zato sem bila prepričana, da ne trpim za nobeno motnjo hranjenja.“

Kljub Fioninemu kljubovanju diagnozi in zdravnikom, ji nihče ni verjel, da nima anoreksije. Tudi zdravnik je nikoli ni poslal na nobeno preiskavo, ki bi morda razkrila kakšno bolezen. Trdil je namreč, da Fiona živi v zanikanju, kar je tipično za osebe z motnjami hranjenja. Ko pa se je januarja 2004, ko je bila stara 19 let, v hudi agoniji zgrudila, so jo odpeljali na urgenco. Tamkajšnji zdravniki so jo takoj operirali in opravili preiskave ter ugotovili, da trpi za Crohnovo boleznijo, kroničnim obolenjem črevesja, ki močno prizadene prebavni trakt.

Crohnova bolezen je vnetna bolezen, ki lahko prizadene kateri koli del prebavne poti, najpogosteje pa tanko črevo. Običajno se pojavi med 15. in 30. letom starosti, kaže pa se s simptomi, kot so driska, ki je lahko tudi krvava, bolečine v trebuhu, vročina, hujšanje, splošno slabo počutje in krvav izcedek iz zadnjika. Ti simptomi se pojavljajo vse življenje, trajajo pa lahko nekaj tednov ali pa celo nekaj mesecev. Vmes imajo bolniki obdobja, ko te težave izginejo ali pa so izjemno blage. Pri bolnikih s Chronovo boleznijo lahko pride tudi do zapletov, med katerimi so najpogostejši zapora črevesja, analni absces (ognojek zadnjika), poškodbe sluznice tankega črevesa in motnje absorpcije hranil, posledica česar sta slabokrvnost in pomanjkanje vitaminov. Bolniki so izpostavljeni tudi večjemu tveganju za razvoj raka na črevesju, zato je priporočljivo, da redno opravljajo kolonoskopijo. Zdravila za bolezen ni, veliko bolnikom pa morajo prej ali kasneje odstraniti prizadete dele črevesja.

Kot smo že omenili, je izguba telesne teže pogost simptom Crohnove bolezni, zato zdravniki obolenje velikokrat zamešajo s katero drugo boleznijo, najpogosteje sindromom razdražljivega črevesja, pravi gastroenterolog dr. Ian Shaw iz angleške bolnišnice Gloucester Royal. “Hujšanje je posledica številnih dejavnikov, slabe absorpcije hranilnih snovi zaradi vnetja črevesja, zmanjšanja vnosa hrane s strani pacienta, ki se želi na ta način podzavestno izogniti krčem, bolečini in driski, ter večje porabe energije s strani telesa, ki energijo potrebuje, da se lahko bori z vnetjem,“ pojasnjuje. “Zato me prav nič ne preseneča, da nekateri obolenje zamešajo z motnjami hranjenja. Hujšanje je namreč ključni simptom pri obeh diagnozah.“

Fioni se je dve leti pred postavitvijo diagnoze na tankem črevesu oblikovala razjeda, ki je počila in povzročila, da ji je začela uhajati vsebina želodca. Verjame, da je bila to posledica tako pozne postavitve diagnoze. Zaradi tega je morala prestati operacijo, s katero so ji popravili nastalo škodo, tri leta kasneje pa je od zdravnika, ki je ni natančno pregledal in je trdil, da ima anoreksijo, prejela visoko odškodnino. “Vsak dan mi je predstavljal izjemno trpljenje. Nikoli ne bom odpustila zdravnikom, ki so se tako močno motili,“ pravi Fiona, ki je danes stara 27 let. “Če bi mi bolezen diagnosticirali prej, danes ne bi imela tako hudih težav, kot jih imam. Sicer sem pridobila nekaj teže, a vendar živim v hudih bolečinah in le s težavo zadržim hrano v sebi. Že res, da bi me ti simptomi mučili v vsakem primeru, a vendar ne bi bili tako intenzivni.“ Da lahko normalno živi, Fiona uživa več manjših obrokov dnevno, redno pa jemlje tudi zdravila. Prestala je že štiri operacije, med katerimi so ji vsakič odstranili del črevesja, najbolj pa jo skrbi prihodnost. “Ne vem, koliko operacij bom še potrebovala, a upam, da mi ne bodo opravili kolostome. A se trudim sploh ne razmišljati o tem in kar se da normalno nadaljevati z življenjem.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na