V Singapurju se najmanj 16.000 ljudi spopada s čezmerno telesno težo, kar je močno zaskrbljujoče. Eden izmed njih je tudi Belmond Lee, ki je pri 19 letih tehtal neverjetnih 146 kilogramov, zaradi česar je trpel za bolečinami v hrbtenici, težko je dihal in bil popolnoma brez energije. “Od nekdaj sem bil obilen, prav tako vsi v moji družini, le sestra je imela normalno težo. Od rojstva sem bil navajen ogromnih količin hrane, gibal pa sem se tako ali tako minimalno,“ se spominja svojega otroštva. Zaradi nenehnega zbadanja se je počutil manjvrednega in se je zato pogosto zapiral vase ter tolažil s hrano. Večkrat se je sicer lotil projekta izgube teže, se celo pridružil skupini za pomoč pri hujšanju in se trudil udejstvovati pri športnih aktivnostih v okviru šole, a je vsakič znova obupal, saj je izgubil 5 kilogramov, potem pa se je preprosto ustavilo. “Nisem vedel več, kaj naj naredim,“ zaupa Belmond. “Nenadoma pa, ko sem bil že skoraj na robu obupa, me je prešinilo, da bi si dal operirati želodec.“ Na leto v Singapurju opravijo okoli 150 tovrstnih posegov. Bariatrična kirurgija je namreč skoraj edina, ki dolgoročno privede do dovolj velike izgube telesne mase, saj gre za zmanjšanje želodca oziroma želodčni obvod, ki prepreči, da bi pacient lahko zaužil velike količine hrane.

Po operaciju je želodec v velikosti banane Belmondu torej preprečeval, da bi zaužil toliko hrane, kot je je bil vajen celo življenje. Potem pa mu je nenadoma postalo slabo, če je prehitro jedel, hamburger, ki ga je nekoč kar vrgel vase, pa je po posegu jedel celo uro. Dobil je tudi strogo predpisano dieto, ki naj bi mu prinesla kar najboljše rezultate, hkrati pa preprečila, da bi se kilogrami začeli znova kopičiti. “Najtežje se je bilo odpovedati hitri prehrani, od katere sem bil tako rekoč odvisen,“ potarna Belmond. “Ko pa sem se po prvih tednih navadil na zelenjavo in večinoma beljakovinska živila ter polnovredne ogljikove hidrate in so kilogrami začeli kar puhteti, me je tako prevzelo, da ne bi za nič na svetu odnehal.“ S skrbno izbranimi živili ter povečano telesno aktivnostjo je mladeniču od podpori družine in zdravnikov uspelo nekaj, česar kljub njegovi vztrajnosti ni pričakoval nihče. V samo devetih mesecih je namreč izgubil 70 kilogramov in postal skoraj preveč vitek, skratka neprepoznaven. Priznava, da ga celo znanci, ko jih sreča na ulici, ne prepoznajo, kar ga nadvse zabava. Sicer ga občasno še izdajo bolečine v hrbtenici, drugače pa je poln energije in verjame, da lahko premika gore.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na