17-letni deček Mahesh Bhubathi iz mesta Anantapur v Indiji je bil tako debel, da ni mogel več hoditi, se preobleči in se tuširati brez pomoči drugih. Imel je tudi težave z govorom. Najstnik, ki se spopada s Prader Willy sindromom, je v svojem najslabšem obdobju tehtal že 152 kilogramov in se spopadal s celo vrsto težav. Poleg tega so ga njegovi vrstniki v šoli ves čas zasmehovali in se norčevali iz njega. Tako hudo, da se je njegova mati Sathala Sulochana odločila, da ga izpiše iz šole.

A Prader Willi sindrom je redka genetska bolezen, ki povzroča, da so otroci veliko bolj lačni, kot bi bili sicer in na to težko vplivajo. Gre za gensko bolezen, ki jo povzroča okvara na kromosomu številka 15, do katere pride po naključju. Otroci z njo pojedo kar šestkrat več kot običajni otroci in so še kar lačni. ''Ves čas je bil lačen,'' je povedala njegova mati Sathala Sulochana, ki dela v bolnišnici. ''Pojedel je vse, kar je bilo na voljo. V enem samem obroku je lahko pojedel toliko, kot bi sicer pojedlo 10 ljudi.''

Tako ni nenavadno, da se otroci s Prader Willi sindromom spopadajo z debelostjo, priključene pa so še težave z rastjo, zmanjšana je mišična masa, pojavijo se težave pri učenju in vedenjske težave. Prvič je sindrom leta 1956 opisala skupina švicarskih zdravnikov A. Prader, A. Labhart in H. Willi, po katerih je sindrom dobil tudi ime. Ker ne poznamo zdravila zanj, zdravljenje vključuje le blaženje simptomov.

Življenje mu je spremenila bariatrična operacija

Njegovo življenje pa se je popolnoma spremenilo, ko mu je pomoč ponudil bariatrični kirurg dr. Ravikanth Kongara, ki je dečku operacijo zmanjšanja želodca ponudil brezplačno. Njegova mati si namreč takšnega posega ni mogla privoščiti. ''Spopadal se je s Prader Willievim sindromom, genetsko boleznijo, ki pogosto vodi do debelosti pri otrocih, saj so ves čas lačni. Ko smo ga sprejeli v bolnišnico, je tehtal 150 kilogramov. V treh mesecih po operaciji je izgubil skoraj 45 kilogramov. Štirinajst mesecev kasneje pa skoraj polovico telesne teže. Pričakujemo, da bo do naslednje operacije, ki bo aprila, izgubil še 14 do 18 kilogramov,'' je pojasnil kirurg.

Sedaj, ko je izgubil odvečne kilograme, lahko najstnik znova normalno govori in hodi. Njegova mati pa že razmišlja, da bi ga znova vpisala v šolo. ''Presrečna sem, da lahko moj sin znova hodi in govori kot normalen otrok,'' je povedala Sathala. ''V samo enem letu se je njegovo življenje močno spremenilo. Sedaj razmišljam, da bi ga poslala nazaj v šolo.''

Kljub temu se je treba zavedati, da bariatrični posegi niso lahka in preprosta rešitev. Prav zato za tako operacijo ni primeren vsak in jo izvedejo le v ekstremnih primerih. Zakaj je temu tako, nam je pojasnila dietetičarka Marina Zakič:

''Bariatrični posegi nikakor niso hitre in enostavne rešitve in drži dejstvo, da posamezniki lahko, ob neupoštevanju smernic, telesno težo po posegu znova pridobijo ali pa je sploh ne izgubijo. Bariatrične posege lahko torej ocenimo kot pripomoček, ki morbidno debelim posameznikom pomaga, a zagotovo ne reši celotnega problema, povezanega s prehranjevanjem. Treba je namreč vložiti veliko truda, motivacije in energije, da se bariatričen uspeh izkaže za vsesplošno uspešnega. A kaj sploh so bariatrični posegi?

Bariatrični posegi so kirurške tehnike, ki posegajo v pacientova prebavila tako, da zmanjšajo volumen želodca ali na kakšen drug način skrajšajo prebavno pot. Njihov namen je, da omejijo vnos hrane, dosežejo hiter občutek sitosti ter posledično povzročijo izgubo odvečne telesne teže. Delimo jih v tri skupine: restriktivni, malabsoprcijski in kombinirani posegi.

Kot najbolj učinkoviti med bariatričnimi posegi so se izkazali kombinirani bariatrični posegi, kjer sta uporabljeni tako restriktivna kot malabsorptivna komponenta. V sklopu restriktivnega dela kirurg ustvari majhen želodčni žepek, medtem ko malabsorptivni del posega zajema ustvarjanje obvoda dela črevesja. Tak poseg je Y želodčni obvod oz. Roux-en Y gastric bypass. Omogoča dolgoročno izgubo odvečne telesne teže in je najbolj pogosto izvajan poseg po svetu. Uveljavil se je kot standardni bariatrični poseg za zdravljenje morbidno debelih pacientov z diabetesom tipa 2, saj poleg znatne izgube odvečne telesne teže doseže izboljšanje diabetesa tipa 2 v kar 80 % primerov.

Da bi se bariatrični pacienti kar najbolje pripravili na poseg, morajo upoštevati splošne smernice zdrave prehrane. Začeti mora z uživanjem treh glavnih obrokov, s poudarkom na zajtrku ter dveh zdravih prigrizkih. Povečati mora vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in vlaknin, skrbeti za primerno hidracijo ter se naučiti strukturiranja obrokov. Prav tako mora vaditi počasno žvečenje in dihanje. Že pred posegom je pomembno jemanje vitaminsko mineralnih prehranskih dopolnil v primeru predoperativnih primanjkljajev. Dva do tri tedne pred posegom se priporoča 5 do 10 % hitra izguba telesne teže, saj skrči jetra in tako omogoča boljši lapraskopski dostop kirurgu. Po bariatričnih centrih po svetu so v uporabi različne vrste nizkoenergijskih diet, t. i. »liver shrinking diets«, s katerimi naj bi bariatrični pacienti dosegli hitro predoperativno izgubo teže. Vendar se pravo delo za pacienta začne šele po posegu.

Pacient mora po bariatričnem posegu upoštevati faze prehranjevanja, ki si sledijo od začetnega uživanja tekočine do končnega uživanja trde hrane. Takšen počasni napredek je nujen, da se zmanjšajo možni stranski učinki, kot so slabost, bruhanje, refluks ali diareja. V fazi čiste tekoče diete pacient uživa le tekočino, v majhnih požirkih in do 1,5 litra dan. Prepovedano je srebanje po slamici, da se prepreči nepotreben vnos zraka, ki povzroča napenjanje. Po 48 urah pacient preide na polno tekočo dieto, kjer še vedno uživa tekočino, vendar ima ta več strukture in nudi pacientu zadostno količino potrebnih beljakovin, in sicer od 60 do 80 g na dan. Pacient tako uživa visokobeljakovinske napitke in mlečne izdelke. Pomembno je tudi vzdrževanje primerne hidracije z 1,5 do 1,8 l čiste tekočine na dan. Po 10 do 14 dneh lahko pacient preide na pirirano hrano, ki je primerno mehansko obdelana, (pirirana, zmleta, mehka in vlažna) ter razdeljena v 4 do 6 obrokov, kjer predstavlja en obrok četrtino skodelice. Še vedno je pomembna ustrezna hidracija, vendar se pacientu odsvetuje pitje tekočine med samim obrokom ter vsaj 30 min po njem. Sledi ji faza mehke diete, v kateri je hrana še vedno mehansko obdelana, mehka, poveča pa se lahko vnos beljakovin na 80 g na dan in velikost obroka na eno polovico skodelice. Tako se mora prehranjevati še nadaljnja dva tedna, preden lahko začne uvajati trdo hrano in poveča porcijo na 1 skodelico.

Bariatrični pacient se mora prehranjevati po načelih zdrave prehrane. Posebno pozornost mora nameniti počasnemu hranjenju in žvečenju. Hrano razdeli na 3 do 5 obrokov na dan, pozoren pa mora biti na zadosten vnos beljakovin. Tršo hrano, kot je recimo meso, mora uvajati počasi, prav tako mora počasi tudi jesti. Bariatrični pacient mora biti pozoren na vnos makrohranil, od katerih so najpomembnejše beljakovine. Doseči mora minimalen vnos 60 do 80g beljakovin na dan, vendar se vnos lahko poveča tudi na do 120 g beljakovin na dan. Sicer se beljakovinski vnos prilagaja individualno, glede na pacientovo višino, težo in izbrani bariatrični poseg. Nezadosten vnos beljakovin lahko vodi v beljakovinsko podhranjenost, ki je eden najhujših zapletov po bariatričnem posegu, saj pacient izgublja pusto mišično maso, kar privede do nadaljnjih zapletov. Prepovedano je uživanje predelanih ogljikovih hidratov ter živil z veliko sladkorja in maščob. Prav tako se priporoča vnos kvalitetnih virov maščob, omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, še posebej pa se priporoča olivno in ribje olje. Pacient pa se morajo izogibati uživanju nasičenih maščob, zaradi zmanjšane možnosti prebave in absorpcije tovrstnih živil.

Pacienti imajo, zaradi slabih prehranjevalnih navad, že pred bariatričnim posegom pogosto pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov. K takemu pomanjkanju pa so še bolj podvrženi po samem posegu, zaradi manjšega vnosa hranilno bogate hrane ali zaradi same malabsorpcije. Zato je potrebno doživljensko uživanje vitaminskih in mineralnih prehranskih dopolnil. Tako se priporoča za vse paciente, da dnevno zaužijejo 1 do 2 enoti multivitaminov, ki vsebujejo folno kislino, železo in tiamin, 1200 do 1500 mg elementarnega kalcija v obliki karbonata ali citrata, 3000 internacionalnih enot vitamina D ter 45 do 60 mg dodatnega železa. Kljub rednemu jemanju prehranskih dopolnil se lahko pojavijo primankljaji posameznih vitaminov in mineralov, med katerimi so najpogostejši železo, kalcij, vitamin D, vitamin B12, folna kislina, tiamin in cink. Primankljaji enega ali več vitaminov in/ali mineralov lahko povzročijo razne zaplete, kot so hujše anemije, poveča se tveganje za razvoj osteoporoze in razvoj bolezni živčevja ter izguba las.

Po bariatričnem posegu se lahko pojavijo tudi manjši zapleti, kot so slabost in bruhanje, zaprtje, dehidracija, damping sindrom, izguba las in žolčni kamni, ki so s primerno prehransko ali kirurško intervencijo obvladljivi.

Izkušnje z bariatričnimi pacietni so pokazale, da mora v njihovi obravnavi sodelovati multidiscplinarna ekipa strokovnjakov z različnih področij: kirurg, endokrinolog, psiholog, dietetik in drugi. Pomoč dietetika je za paciente nujna tako pred, kot tudi ves čas po bariatričnem posegu, saj dietetik nudi ustrezno izobraževanje, sestavo jedilnikov, motivacijo in dolgoročno podporo.''