Frankii Wilde, ki se je rodila kot Charlotte Million, je odraščala ob materi samohranilki. Njena družina je imela komajda dovolj denarja, da so lahko preživeli. Za hrano ga je bilo še dovolj, za obleko žal ne, zato je morala Frankii nositi ponošena oblačila, ki jih je dobila v dar od sočutnih sosedov in družinskih prijateljev. Zaradi svojega videza je tako že v zgodnjem otroštvu postala tarča vrstnikov v osnovni šoli, ki so jo zmerjali z grdobo in debeluško.

V srednji šoli občutila nasilje

Z vstopom v srednjo šolo se je zbadanje samo še stopnjevalo, pridružilo se mu je tudi psihično in fizično nasilje. »Bilo je celo tako hudo, da so skoraj vsak dan metali hrano vame v šolski jedilnici. Odmori so bili moja nočna mora. Prišla sem do točke, ko sem se morala skrivati po najtemnejših in najmanj obljudenih kotičkih šolske zgradbe, namesto da bi šla ven, saj se nisem želela soočiti z opazkami in nasiljem. Ves čas so se norčevali iz mene. Nisem več zaupala ljudem okrog sebe. Vrstniki so šli celo tako daleč, da so si ustvarili nove elektronske naslove in mi pošiljali zlobna ter žaljiva sporočila,« se spominja danes 27-letna Britanka.

Zatočišče je našla v umetnosti

V vsem strahu in obupu se je Frankii začela zatekati k umetnosti in oblikovanju ter ugotovila, da jo to področje resnično zanima. Prav zato je bila navdušena, ko so ji odobrili štipendijo za študij fotografije na univerzi v Clevelandu. Ko je svoje nasilne srednješolske vrstnike končno pustila za sabo, je postala ena najboljših študentk svoje generacije. Prav v tistem času pa je začela tudi eksperimentirati s svojim videzom in se navdušila nad modo 40. in 50. let prejšnjega stoletja ter na njeno veliko presenečenje so njen nov videz vsi hvalili na vsa usta.

Odkrila je lepoto svojega telesa

»Med predavanji iz fotografije, smo si bili med seboj modeli in moj mentor je ves čas govoril da imam čudovito silhueto telesa. Nisem mu ravno verjela, ker sem imela zelo slabo mnenje o sebi, saj so bili ljudje do mene vedno kruti in so me zmerjali z grdobo in debeluško. A danes vem, da je bilo tega krivo ustrahovanje,« se spominja Frankii. Bolj za šalo kot zares je na družbeno omrežje naložila nekaj svojih portretov in kar ni mogla verjeti, ko so na njen elektronski naslov začela množično prihajati vabila na modne kastinge in poskusna fotografiranja. »Ene sem se res udeležila in bili so navdušeni nad mano, uvrstili so me na seznam njihovih modelov in kmalu sem opravila prvo plačano fotografiranje. Malo sem bila v skrbeh, da bo fotograf mislil, da sem grda ali da nisem dovolj dobra. Prav zato me je skoraj zadela kap, ko me je že na tistem fotografiranju rezerviral za nove termine.«

Frankii je postala tako imenovan 'pin-up' model in njena manekenska kariera se je hitro vzpenjala. Njen omamni, prepoznavni videz ji že celo desetletje zagotavlja dober zaslužek. Ustanovila je celo lastno fotografsko podjetje in je vesela, da se je vendarle končno življenje obrnilo v pozitivno smer. »Niti v najlepših sanjah nisem pomislila, da se mi bo zgodilo kaj takega: da bom postala manekenka za spodnje perilo, visoko modo in se bom sprehajala po modni pisti, oblečena v priznane blagovne znamke. Na družbenih omrežjih imam skorajda 24 tisoč sledilcev in resnično sem hvaležna vsakemu izmed njih, da so tako prijazni in mi namenjajo pozitivne besede,« priznava lepa Britanka, ki ima poleg manekenske kariere tudi lastno fotografsko podjetje, njen vsakdan pa lepša še čudovit fant Tom.

Frankii si vsak dan znova poskuša dopovedati, da je nasilje in ustrahovanje stvar preteklosti, da to preprosto mora pustiti za sabo, saj ni več pomembno. A zaradi uspeha danes pogosto prejema sporočila nasilnežev iz šolskih klopi, ki bi sedaj radi postali njeni prijatelji. »Mislim, da menijo, da sem sedaj neke vrste slavna osebnost. Nekateri izmed nasilnežev so mi celo pisali na Facebook in me tokrat za spremembo zasipavali s samimi pohvalami, češ kako dobro sem videti in oh in sploh. To je sicer resda zelo pozitivno, a sem kar malo šokirana, da so me poskušali kontaktirati po tem, kar so mi storili. Nobeden izmed njih se za svoja dejanja nikoli ni opravičil. Ker se nočem spuščati na njihov nivo, se jim za pohvale zahvalim, to pa je tudi vse.«

Želi pomagati trpinčenim otrokom

Frankii upa, da bo njena zgodba vsem, ki se soočajo s podobnimi težavami, pomagala spopasti se z njimi in najti smisel v življenju. »Otrokom, ki so tarče nasilja, bi rada dala vedeti, da morajo upati na boljše čase. Da poskušajo sovraštvo, ki so ga deležni, obrniti sebi v prid ter ga pretvoriti v motivacijo, da nekaj naredijo iz sebe. Da sovraštvo uporabijo kot gorivo na poti k uspešnemu in kvalitetnemu življenju. Nasilneži so krivi, da sem se v svoji koži počutila grozovito in sem čutila, da ničesar ne morem doseči. Niti v najbolj prijetnih sanjah si nisem mislila, da bom kdaj postala manekenka. Na nek način mi je vse slabo, s čimer sem se morala soočati v šoli, dalo motivacijo in moč, da nekaj storim zase – in tako sem postala to, kar sem. Upam, da sem ljudem dokazala, da se motijo o meni.«