Želja po tem, da bi ugotovila, kaj se je v resnici zgodilo z njenim sinom, je za mater postala obsesija. Prebirala je najrazličnejšo literaturo in podatke na internetu, pošiljala sporočila različnim strokovnjakom na različnih področjih. ''Pošiljala sem papirje Ashleyjevega mrliškega ogleda vsem profesorjem v londonskih bolnišnicah in končno mi je eden od njih odpisal, da se mu zdi, da so Ashleyjevi simptomi bolj ustrezali srčnim nepravilnostim.''

Sindrom nenadne smrti zaradi aritmije je posledica motnje srčnega ritma, ki ima lahko za posledico tudi srčni in možganski infarkt. ''Ko sem preučila vse simptome, sem ugotovila, da je bil to najverjetneje vzrok za njegovo smrt. In takrat sem se počutila tako osamljeno in se mi je zdelo, da smo edina družina, ki se ji je dogodila takšna tragedija. In v olajšanje mi je bilo, ko sem izvedela, da nismo sami.'' Simptomi, ki kažejo na motnje srčnega ritma, so omotica, ki lahko vodi v izgubo zavesti, nenavadna bolečina v prsnem košu, občutek šibkosti, izguba zavesti in epileptični napadi. ''Poleg tega ni nujno, da imajo vsi te simptome, tako jih Ashely ni imel.''

Leto dni po smrti Ashleya sta tako zakonca Jolly ustanovila dobrodelno organizacijo, ki jo podpira Britanska fundacija za srčne bolezni. ''S to organizacijo želim ljudi osvestiti o srčnih nepravilnostih, saj se lahko pacient, če pravilno diagnosticirajo srčno aritmijo, izogne smrti. Obstajajo namreč zdravila, poleg tega pa lahko v prsni koš vstavijo majhen defibrilator, ki spodbuja srce. Težava je namreč v tem, da simptome srčne aritmije pogosto pripišemo čemu drugemu in jih ne vzamemo resno,'' pove Ann. Tako je Ann nekaj let po Ashleyjevi smrti spoznala fanta, ki so mu diagnosticirali epilepsijo in čeprav mu zdravila niso pomagala, so zdravniki vztrajali pri tej diagnozi. Vse dokler njegova družina ni zagledala letaka njihove organizacije in so mu nato pravilno diagnosticirali aritmijo srca ter mu vstavili spodbujevalnik srca. Brez pomoči organizacije bi ga lahko čakala podobna usoda kot 16-letnega Ashleyja. Organizacija je poleg osveščanja namenjena tudi zbiranju sredstev za opremo v britanskih bolnišnicah in v desetih letih, odkar delujejo, so zbrali že na tisoče funtov in različnim bolnišnicam pomagali kupiti potrebno medicinsko opremo. Poleg tega večkrat na leto prirejajo srečanja družin, ki so doživela podobno zgodbo kot družina Jolly. ''Natanko vem, kaj preživljajo, zato si na srečanjih izmenjujemo spomine, žalost, upanje in si poskušamo biti v oporo.''

''Pred Annino organizacijo je bilo le malo osveščanja ljudi o sindromu nenadne smrti zaradi aritmije srca,'' je povedal kardiolog dr. Andrew Grace iz Papworth bolnišnice. ''Sedaj se družine v takšnem primeru lahko na koga obrnejo in pridobijo potrebne zanesljive informacije.'' Čeprav bo Ann kmalu postala babica, pa nima namena prenehati s svojim delom: ''Vse to delam zaradi Ashleyja in za vse mlade ljudi, ki tako kot on niso imeli priložnosti doživeti odraslega življenja. Želim pa si, da bi bilo čim manj družin, ki so morale prestati to, kar smo prestali mi.''