Že pri 18 letih je Danielle Vincely opazila, da ima težave s spolnimi odnosi v zaprtih prostorih. Takrat je namreč s takratnim fantom skušala prvič izkusiti užitke spolnosti. A njen prvi seks je bil vse prej kot čudovit in romantičen, pripoveduje Danielle. ''Vedno sem sanjala, da bo prvič čarobno in popolno, a bilo je grozljivo! Prav vsak trenutek seksa sem sovražila. Čutila sem paniko in želela sem si, da bi bilo čim prej konec.'' Ker je mladenka mislila, da je bil njen prvi spolni odnos tako neprijeten zaradi strahu in neizkušenosti, je s fantom še večkrat poskušala, a jima kar ni in ni uspelo. ''Vedno znova me je grabila panika. Začelo me je dušiti in čutila sem, da se bom kmalu onesvestila,'' se spolnih odnosov spominja 24-letnica.

Nekega dne pa sta Danielle in njen fant seksala v naravi. In takrat je bilo vse drugače. ''Bilo je neverjetno! Takrat sem prvič spoznala, kaj pomeni orgazem. In nasploh sem nadvse uživala. Občevanje v naravi me je povsem sprostilo in panike ni bilo nikjer več,'' pravi. Od takrat je Danielle že zamenjala nekaj fantov in pravi, da ravno nenavadna fobija uničuje njene zveze. ''Sprva se zdi fantom seks na plaži, v gozdu, na pokrovu avtomobilskega motorja zanimiv, potem pa se naveličajo in me pustijo. Ni jim všeč, da se nikoli ne morejo ljubiti doma, v postelji.''

A Danielle si ne more pomagati. Kadar se mora ljubiti v zaprtem prostoru, jo popadeta strah in panika. Čeprav je zdravnik skušal njeno nevanadno fobijo rešiti z antidepresivi, je 24-letna mladenka takšno pomoč zavrnila. ''Raje vse življenje seksam zunaj, v naravi, kot pa da postanem odvisna od zdravil,'' razlaga Danielle. ''Zavedam se, da me imajo ljudje za čudno, a že zdavnaj sem se nehala ubadati s tem, kaj si drugi mislijo o meni. Nekateri se pač bojijo pajkov, drugi višine, jaz pa se bojim seksa v zaprtih prostorih. To je moja fobija in učim se živeti z njo.''