''Nekako tako se počutiš, kot da ves čas doživljaš orgazme,'' o svoji težavi pripoveduje Renee. ''In kar je najhuje – tudi po orgazmih občutek žgečkanja, ščemenja, srbenja ne mine. Včasih se ti neprijetni občutki celo stopnjujejo.'' Zaradi nenehne vzburjenosti je morala 34-letnica celo pustiti službo in tudi njeno družabno življenje je bilo na udaru. ''Prijatelji in najožji sorodniki so bili sicer zelo prijazni in so mi stali ob strani. A nihče pravzaprav ni razumel, kaj zares preživljam. Ko sem jim povedala, da sem nenehno vzburjena, so mi najprej v šali rekli: ''Ah, tudi mi bi si želeli imeti takšno težavo!'' Potem pa sem jim pojasnila, da si nikakor ne želijo česa takšnega,'' še pove Renee.

Ko je o svojih težavah pobrskala po spletu, je naletela na njej povsem novo diagnozo: sindrom nenehne vzburjenosti. In bolj kot je brala o simptomih tega nenavadnega sindroma, bolj je bila prepričana v to, da je težava doletela ravno njo. Ko se je nekaj dni pozneje končno odpravila k specialistu dr. Irwinu Goldsteinu, je ta njene domneve in diagnozo potrdil. Renee je res trpela za sindromom nenehne vzburjenosti. ''Pravzaprav so tovrstne težave med ženskami vse pogostejše. Pojavljajo se lahko tudi pri moških, a bolj redko. Tistim, ki trpijo za sindromom nenehne vzburjenosti, ni lahko – vzburjenosti in orgazmi jim lahko povzročajo še dodatne psihične težave,'' pojasnjuje dr. Goldstein. ''Pravih vzrokov za težave še vedno ne poznamo. Opažamo pa, da sindrom nenehne vzburjenosti povzroča okvara živca, ki poteka čez spolovila – natančneje čez klitoris.'' Strokovnjaki še pravijo, da lahko živec poškoduje kakšna mehanska poškodba ali pa nekatera zdravila, zaradi katerih se poruši kemijsko ravnovesje v možganih. Lahko pa bi težave povzročala tudi motena prekrvavljenost spolnega organa, še špekulirajo. Tudi konkretnega zdravljenja za tovrstne težave še ne poznamo, pravi dr. Goldstein: ''Nekaterim pomagajo posebne tablete, spet drugim tako imenovana elektro-konvulzivna terapija, kjer uporabljamo blago električno stimulacijo.''

In ravno zdravila so pomagala že povsem obupani Renne, ki se ji je zdaj življenje vsaj malo vrnilo na stare tire. Ker pa njene težave stopnujuje stres, ki mu je izpostavljena na delovnem mestu, so ji zdravniki svetovali, naj se skuša poleg rednega jemanja zdravil še čim več sproščati – na primer z meditacijo, raznimi spostitvenimi tehnikami dihanja in podobnim.