“Kaj je zame dober dan? Ko grem s prijatelji na večerjo in vame nihče ne strmi oziroma ne prosi natakarja, ali se lahko preseli za mizo, ki je vsaj malo dlje od mene.“ To so besede Penny Loker, ki zna zaradi usode, ki ji jo je dodelilo življenje, ceniti marsikaj, kar drugi jemljemo za samoumevno. Kanadčanka se je rodila z dvema genetskima okvarama, zaradi katerih je polovica njenega obraza praktično izmaličena. Četudi je sicer pametno, veselo in dobrosrčno dekle, je želela s svojo izpovedjo povedati, kako močno te lahko okolica sodi izključno po tvojem zunanjem videzu.

Po njenih besedah večina ljudi ni pripravljena pogledati, kaj se dejansko skriva med platnicami. Ker v njenem primeru njena podoba ni vsakdanja in širše uveljavljena, so njihovi zaključki hitri. Penny so označili za pošast, grdobo, nakazo, ne da bi sploh pomislili, da bodo tako ranili njena čustva. Na srečo je imela družino, ki ji je vedno stala ob strani. “Penny je kljub vsemu ohranila pozitiven odnos do življenja,“ jo občuduje njena starejša sestra Crystal. “Vse je prenašala z nasmehom na obrazu in se ni pritoževala.“ A to ne pomeni, da je marsikaj ni prizadelo. Medtem ko so jo doma zasipali z ljubeznijo, ji ni bilo vseeno, ko je spoznala, da bo med urami, ki jih je bila prisiljena preživeti v šoli, obsojena na osamljenost. Presenečeno je spoznala, da ne bo imela prijateljev, da je nihče ne bo povabil na zabavo, da se jo bodo raje izogibali. “To je bolelo, vendar ni bilo načina, da bi kaj spremenila,“ pove. “Ravno zaradi tega se mi zdi zdaj, ko sem starejša, pomembno otrokom, ki doživljajo isto, stopiti v bran.“

S svojim primerom ne želi le pokazati, da je mogoče uspeti kljub mnogim zunanjim dejavnikom, ki nas ovirajo. Poudariti želi, da se otroci ne rodijo netolerantni, temveč takšni postanejo, ker jim odrasli marsičesa ne razložijo, kot bi jim lahko. Otroci so radovedni in normalno se ji zdi, da jih zanima, zakaj je videti drugačna. “Takrat bi jim morali pojasniti, zakaj pride do drugačnosti, saj bi jim to pomagalo, da bi se naučili sprejeti tudi tisto, kar ni narejeno po kalupu, na katerega so se vsaj do tistega trenutka navadili. Resnična lepota človeka je, da zna imeti rad, da želi pomagati, da je srečo pripravljen deliti,“ je prepričana. “Zunanjost ni vedno odsev vsega, kar se skriva za njo. Ko ljudje na to pozabijo, lahko zapravijo marsikatero iskreno prijateljstvo.“ Z njo se popolnoma strinja tudi njena sestra. “Zame je Penny prečudovita. V drugih vedno vidi samo najboljše, za vsakogar ima pripravljeno lepo besedo. Poleg tega se rada smeji. Po druženju z njo se domov odpravim veliko bolj dobre volje.“

Penny pravi, da je zgodaj spoznala, da nima smisla obupavati. Zaradi tega uživa v družbi svoje družine in nekaj prijateljev, ki so si vzeli čas, da spoznajo, kaj se skriva za neobičajno zunanjostjo. Za povrh je 31-letnica ponosna, da ima redno službo in lahko zasluži za svoje življenje. Kljub vsemu zasmehovanju, ki si ga ni zaslužila, je v sebi našla dovolj moči, da zaradi tega ni postala zagrenjena, temveč je še naprej okoli sebe iskala tisto, kar je dobrega. Četudi pomni veliko slabih izkušenj, je zaradi svojega neomajnega optimizma doživela tudi marsikatero lepo presenečenje.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na