Neuralink je v procesu testiranja svoje naprave, ki je namenjena pomoči ljudem s poškodbo hrbtenjače. Naprava je prvemu pacientu omogočila igranje video iger, brskanje po internetu, objavljanje na družbenih omrežjih in premikanje kazalca na prenosnem računalniku.

Elon Musk je v komentarjih med nedavnim podcastom, ki je trajal več kot osem ur, navedel le nekaj podrobnosti o drugem udeležencu, ki je prejel čip, dodal pa je tudi, da ima oseba poškodovano hrbtenjačo, podobno kot prvi pacient, ki je bil paraliziran pri potapljaški nesreči. Musk je še povedal, da deluje 400 elektrod vsadka na možganih drugega bolnika. Neuralink na svoji spletni strani navaja, da njegov vsadek uporablja 1024 elektrod.

Musk je povedal, da ne želi biti lažno optimističen, a da vse kaže, da možganski čipi delujejo zelo dobro. Pričakuje, da bo Neuralink zagotovil možganske vsadke še osmim bolnikom, ki so del kliničnih preskušanj. 

Prvi pacient, Noland Arbaugh, je bil intervjuvan v podcastu, skupaj s tremi vodstvenimi delavci Neuralinka, ki so povedali podrobnosti o delovanju vsadka in operacije, ki jo vodi robot.

Preden je Arbaugh januarja prejel implantat, je uporabljal računalnik tako, da je s palico v ustih tapkal po zaslonu tablične naprave. Arbaugh je dejal, da lahko z vsadkom zdaj samo razmišlja o tem, kaj želi, da se zgodi na računalniškem zaslonu, naprava pa to tudi uresniči. Rekel je, da mu je naprava dala neodvisnost in da je zmanjšala njegovo odvisnost od negovalcev.

Arbaugh se je sprva soočal s težavami po operaciji, ko so se drobne žice njegovega vsadka umaknile, kar je povzročilo močno zmanjšanje elektrod, ki bi lahko merile možganske signale. Reuters poroča, da je bil Neuralink seznanjen s to težavo iz svojih poskusov na živalih.

Ali lahko Muskova možganska tehnologija spremeni svet?

Zabadanje elektrod v možgansko tkivo v bistvu ni nič novega. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so električno stimulacijo uporabljali za sprožitev ali zatiranje agresivnega vedenja pri mačkah. Do začetka leta 2000 so opice urili, da premikajo kazalec po računalniškem zaslonu samo z uporabo svojih misli.

"To ni nič novega, vendar tehnologija za vsaditev potrebuje dolgo časa, da dozori in doseže stopnjo, ko imajo podjetja vse dele sestavljanke in jih lahko resnično začnejo sestavljati," pravi Anne Vanhoestenberghe, profesorica aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, na King's College London, po poročanju BBC-ja. 

Neuralink je eno od vedno večjega števila podjetij in univerzitetnih oddelkov, ki poskušajo izboljšati in končno komercializirati to tehnologijo. Poudarek, vsaj na začetku, je na paralizi in zdravljenju zapletenih nevroloških stanj.

Znanstveniki so razvili naprave, ki lahko zaznajo nekatere od teh signalov, bodisi z uporabo neinvazivne kapice, nameščene na glavo, ali žic, vsajenih v možgane.

Tehnologija, znana kot možgansko-računalniški vmesnik, je, kakor se zdi, trenutno usmerja veliko milijonov dolarjev financiranja raziskav.

Naprava Neuralink, ki je velika približno kot kovanec, je vstavljena v lobanjo z mikroskopskimi žicami, ki lahko berejo aktivnost nevronov in pošiljajo brezžični signal nazaj na sprejemno enoto.

Maja 2023 je podjetje prejelo odobritev ameriške uprave za hrano in zdravila za preskušanje na ljudeh.

Eden njegovih glavnih tekmecev, zagonsko podjetje Synchron, ki ga financirajo investicijska podjetja pod nadzorom Billa Gatesa in Jeffa Bezosa, je že vsadilo svojo podobno napravo v 10 bolnikov.

Raziskovalci z Univerze v Lausanni v Švici so pokazali, da lahko paraliziran človek znova hodi tako, da vsadijo več naprav. V raziskovalnem prispevku, objavljenem letos, so pokazali, da je mogoče signal prenesti iz naprave v njegovih možganih v drugo napravo, vsajeno na dnu hrbtenice, ki bi nato lahko sprožila premikanje njegovih udov.

Nekateri ljudje, ki živijo s poškodbami hrbtenice, so skeptični glede nenadnega zanimanja za to novo vrsto tehnologije.

''Ti preboji so objavljeni znova in znova in zdi se, da se ne bodo nadaljevali,'' pravi Glyn Hayes, ki je bil paraliziran v nesreči z motorjem leta 2017 in zdaj vodi združenja pri Združenju za poškodbe hrbtenice.

''Če bi lahko dobil kaj nazaj, to ne bi bila sposobnost hoje. Več denarja bi na primer vložil v način odstranjevanja bolečin v živcih ali načine za izboljšanje črevesja, mehurja in spolne funkcije.''

Toda za Elona Muska je 'reševanje' poškodb možganov in hrbtenice le prvi korak za Neuralink. Dolgoročni cilj je "'simbioza človek/UI", nekaj, kar opisuje kot 'pomembno na ravni vrste'.

Pravi trik bo razviti sistem, ki lahko razlaga ali prevaja signale, ki prihajajo iz možganov, z veliko večjo stopnjo natančnosti. Če in ko se bo to zgodilo, bodo ljudje morda lahko komunicirali z računalniki in drugimi elektronskimi napravami na danes težko razumljiv način.

Predstavljajte si, da lahko z mislimi naročite hrano za s seboj ali iščete po internetu ali takoj v glavi prevedete en jezik v drugega, samo tako, da razmišljate o tem. Sam Musk je že govoril o prihodnosti, v kateri bi lahko njegova naprava ljudem omogočila komunikacijo s telefonom ali računalnikom. V preteklosti je celo dejal, da je morda celo možno shranjevanje in ponovno predvajanje spominov.

Drugi so bolj skeptični: "Trenutno se trudim videti aplikacijo, ki bi bila koristna za potrošnika, kjer bi prevzel tveganje invazivne kirurgije," pravi prof. Vanhoestenberghe. "Vprašati se morate, ali bi tvegali možgansko operacijo samo zato, da bi lahko naročili pico po telefonu?"

Dr. Dean Burnett, častni raziskovalec na psihološki šoli Univerze v Cardiffu, prav tako pravi, da obstajajo ogromne praktične ovire, da Neuralink postane glavni potrošniški izdelek. "Možgani vsakega so drugačni. Ne morete imeti samo enega čipa, ki ustreza vsem in dela popolnoma isto stvar. To mora biti zelo natančen proces," pravi.

"Tehnologija napreduje, ali morate torej vsakih pet let dobiti nov čip? Bi bilo to tako, kot če bi imeli v glavi staro Nokio, ki je bila takrat zabavna, zdaj pa ni prav veliko uporabna?"

VIR: Reuters & BBC