Ta novi fenomen je definiran kot depresija, ki se razvije, ko otroci in najstniki zapravljajo večino časa na socialnih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter, in zatem razvijejo klasične simptome depresije. Čeprav so mnoge raziskave že potrdile povezavo med socialnimi omrežji in razvojem depresije, strokovnjaki iz AAP niso popolnoma prepričani, da tovrstna omrežja dejansko povzročajo depresijo. “Naša raziskava nakazuje, da je čezmerna uporaba interneta povezana z depresijo, a ne vemo natančno, do česa pride prej – ali se depresivni ljudje raje zatekajo k spletu ali splet povzroči depresijo,“ pravi psihologinja Catriona Morrison. Strokovnjaki menijo, da lahko otroci zaradi socialnih omrežij in objavljanja veselih in zabavnih posnetkov ter fotografij razvijejo slabo samopodobo.

Simptomi depresije in znaki, da vaš otrok preveč časa preživlja na socialnih omrežjih, so preskakovanje obrokov in izogibanje drugim aktivnostim, neredno opravljanje domačih nalog, izguba ali pridobitev telesne teže in poslabšanje ocen. Otroci z depresijo se počutijo izolirane in osamljene, zato se lahko začnejo zatekati k tveganim spletnim stranem in blogom, ki promovirajo nevaren seks, samouničevalno vedenje in zlorabo substanc.

Spletno ustrahovanje

Spletno ustrahovanje je ustrahovanje, ki se dogaja preko elektronske pošte, sporočil, socialnih omrežij ali drugih spletnih strani ter preko slike, videov ali sporočil, poslanih preko spleta ali mobilnih telefonov. V poročilu AAP je zapisano, da tovrstno ustrahovanje predstavlja najpogostejšo spletno nevarnost za otroke in najstnike ter lahko povzroči globoke emocionalne zdravstvene težave, vključno z depresijo, anksioznostjo, resno izolacijo, v skrajnih primerih pa lahko pripelje celo do samomora. Zaradi tega morajo biti starši izjemno pozorni na znake spletnega ustrahovanja, ki vključujejo depresijo, razdražljivost, nepojasnjene bolečine, občutke obupa, utrujenost, pomanjkanje energije, izogibanje šolskim dejavnostim in šoli ter določeni skupini sovrstnikov, vznemirjenost ob branju sporočil ali preživljanju časa na spletu. Starši naj bodo na te znake še posebej pozorni, saj jih otroci le redko komu zaupajo. Običajno jim je nerodno priznati takšne stvari, zato to breme tiščijo v sebi.

"Sexting"

Gre za pošiljanje, sprejemanje ali posredovanje seksualnih eksplicitnih vsebin, sporočil, fotografij ali videov preko mobilnih telefonov, računalnikov in drugih digitalnih naprav. Nedavna študija, ki so jo izvedli v ZDA, je pokazala, da se je s "sextingom" srečalo že vsaj 20 odstotkov najstnikov. Tovrstne eksplicitne vsebine se lahko med skupinami "prijateljev", neznancev, sošolcev in celih šol širijo z neizmerno hitrostjo, vendar poročilo AAP navaja, da se tovrstne vsebine izmenjujejo najpogosteje znotraj manjše skupine ljudi ali med partnerjema.

Sporočila s seksi fotografijami ali videi, ki uidejo izpod nadzora, lahko pri mladostnikih povzročijo močne emocionalne bolečine, osramočenost, v nekaterih primerih pa težave z zakoni, saj gre v skrajnih primerih že za pornografijo in pri razmerju polnoletnega najstnika z mlajšim ter mladoletnim najstnikom tudi za pedofilijo.

Digitalne sledi

Sexting lahko, skupaj z objavljanjem neprimernih sporočil, objav, fotografij in druge vsebine, pomembno vpliva na otrokovo prihodnost. Online aktivnosti se namreč beležijo in shranjujejo, ko se bo otrok kasneje prijavljal za določeno delo, bo morda delodajalec zahteval pregled Facebook profila ali katere koli druge strani, na kateri bi lahko prišlo do spornih objav. Da bi ostale digitalne sledi vaših otrok čiste in nesumljive, je priporočljivo, da starši nadzorujejo nastavitve zasebnosti in dostopnost do otrokovega profila omejijo do te mere, da ostanejo zasebna sporočila in spletne aktivnosti otroka vidne zgolj njegovim prijateljem. Starši pa morajo otrokom tudi razložiti, da vse stvari, ki so objavljene na spletu, ostanejo za vedno na spletu.

Številni mladostniki se težko uprejo čarom socialnih omrežij, kar lahko vpliva na opravljanje njihovih domačih nalog, spanje, fizične aktivnosti in šolski uspeh. Starši morajo zato razumeti, kako ta socialna omrežja delujejo, spoznati, kako redno in na kakšen način njihov otrok ta omrežja uporablja, in postaviti ustrezne omejitve.

Z otrokom se pogovorite o Facebooku. O spletu in online aktivnostih se pogovarjajte vsak dan. Vprašajte otroka, ali je danes že uporabljal internet, kaj je na njem počel, če mu je kdo kaj napisal, poslal, če je sam kaj takega naredil … Tovrstna vprašanja in reakcija otroka nanje vam lahko pove marsikaj o tem, ali je otrokovo početje varno ali ne.

Bodite otrokov prijatelj. Pa ne samo v resničnem življenju, temveč tudi na spletu. Če so otroci na spletu, bodite tudi vi. Ustvarite si svoj profil na Facebooku in se povežite s svojim otrokom, tako boste lažje nadzorovali njegove dejavnosti. Če vas otrok ne bo hotel dodati za prijatelja, jemljite to kot opozorilo, da morda nekaj skriva pred vami.

Uporabljajte novice, ki jih preberete. Če zasledite v časopisu ali reviji oziroma na spletu članek o tem, kako je neki otrok bil žrtev "sextinga" ali drugih nevarnosti spleta, vzemite to kot iztočnico za pogovor z otrokom. Vprašajte ga, ali se je to kdaj zgodilo že njemu, ali je sam prebral novico, kaj bi storil v primeru, da bi se to pripetilo njemu, in kaj si misli o dogodku.

Računalnik naj bo na vsem vidnem in dostopnem mestu. Otrok naj nima računalnika v sobi, temveč naj bo računalnik v dnevni sobi ali kuhinji. Tako boste lahko natančno nadzorovali, koliko vaš otrok uporablja računalnik in kaj počne. Seveda to ne pomeni, da mu morate stalno gledati pod prste in buljiti v zaslon izza njegovega hrbta, saj si morda dopisuje kaj intimnega s svojimi prijatelji, nadzorujte pa zgodovino brskanja. Z otrokom se dogovorite o tedenskem pregledu zgodovine brskanja in pregledovanja profilov na socialnih omrežjih. Ne pozabite, da ima otrok dostop do spletnih aktivnosti tudi prek telefona.