Pri komaj 17 letih je prvič začela jemati zdravila proti bolečinam. ''Žurirala sem s svojimi prijatelji in vzela nekaj tablet proti bolečinam, ki se jih sicer dobi le na recept. Zaradi stresa in težav doma sem kmalu šla po tej poti naprej. Zelo hitro sem že vsak dan jemala po šest tablet proti bolečinam. Jemala sem jih tri leta vsak dan, ko sem bila stara 20 let, sem skušala prenehati.'' Šla je na kliniko za odvajanje, a ni zdržala dolgo. ''Abstinenčna kriza je bila grozljiva. Po osmih dneh sem bila izčrpana – nisem mogla premikati rok in to me je prestrašilo. Ves čas sem bruhala.'' Ker se programa ni držala, kot je bilo zahtevano, so jo vrgli s klinike za odvajanje od drog. A vseeno se je odločila, da bo vztrajala. Vse bolj se je oddaljevala od družine, a prijatelj od prijatelja ji je priporočil, naj poskusi heroin, saj bo tako lažje premagala slabost. ''Bruhala sem in spomnim se, da je kadil heroin. Rekla sem mu, da je ogabno in naj neha, a rekel mi je, da naj samo enkrat vzamem heroin, da se znebim slabosti. Moja odvisnost je prišla na dan in rekla sem, da bom poskusila samo enkrat. A enkrat seveda ni bilo dovolj. Ko sem poskusila še enkrat, sem se zaljubila v ta občutek. Bil je prečudovit. Nisem mogla več nehati. Vse, kar sem si želela, je bilo, da bi se zadela. Tako zelo sem si tega želela, da nič drugega ni bilo več pomembno. Vsako minuto dneva sem si želela le tega.''

Zapadla je v hudo odvisnost od heroina, nato nadaljevala z metamfetamini. ''Postala sem prava pošast. Vseeno mi je bilo, koga sem prizadela – vseeno mi je bilo za vse. V tistem trenutku tako ali tako nisem več imela nikogar, tudi družine ne. Do takrat, ko sem si pričela vbrizgavati heroin, mi je bilo že vseeno ali bom živela ali umrla. Vedela sem, da je nevarno, a mi je bilo vseeno. Heroin sem jemala večkrat na dan in velikokrat sem prespala več dni skupaj.''

Od aprila do decembra 2012 si je v žilo vbrizgavala že heroin in metamfetamine. ''Ubijala sem se. Bila sem že čisto koščena in imela sem samo še 43 kilogramov, a vseeno se mi je zdelo, da sem lepa. Ta droga te lepo zavede. Vsekakor nisi lep, ko si na heroinu. Bila sem v začaranem krogu. Bila sem ogabna in koščena in ko sedaj nazaj pogledam na to osebo, se ne morem prepoznati v njej. Vendar sem se takrat počutila kot supermen. Počutila sem se nepremagljivo.''

Kljub temu je vse bolj sovražila občutek, kako ni več povezana sama s seboj. Še naprej je bila v 'slabi' družbi in imela je občutek, da je ujeta v začarani krog brez izhoda. A vse se je spremenilo decembra 2012, ko je obiskala svojega dedka. ''Dedek je imel rojstni dan in ko sem ga zagledala, sem ga takoj objela. Rekla sem mu, da ga imam rada in da je vse v redu z mano,'' se spominja. ''Sedel je tam v svojem invalidskem vozičku in mi povedal, da sem ga zelo prizadela. Pred mojo odvisnostjo sva bila veliko skupaj, a potem ko sem zapadla v droge, sem se ločila od njega. To je bila ena mojih največjih napak.''

Šla je v kopalnico in jokala. Spominja se, da se je pogledala v ogledalo in 'zagledala 'pošast, v katero se je spremenila'. ''Bila sem ogabna oseba in zlomila sem se. Molila sem in rekla bogu: 'Poglej, ne vem, ali res obstajaš, a moraš me rešiti.' Šla sem nazaj k dedku in skupaj sva se fotografirala. Rekla sem mu: 'Ne skrbi, v redu bom.' '' Le nekaj ur kasneje so jo aretirali zaradi posedovanja nevarnih drog. ''Bila sem povsem prestrašena, ko so me aretirali. Del mene se je želel znebiti odvisnosti, del mene pa je bil prepričan, da s tem še nisem zaključila.'' Dva tedna kasneje, na dan, ko je izvedela, da bo morala v zapor, je izvedela, da je njen dedek umrl. Obljubila si je, da bo držala obljubo, ki mu jo je dala pred smrtjo, da se bo ozdravila odvisnosti. ''Z drogami sem prenehala v zaporu. Še vedno sem imela izbiro, saj bi jih lahko dobila, a zaključila sem s tem.''

Dejah je odslužila svojo kazen in se držala novo začrtane poti. Danes je mati male deklice in praznuje četrto obletnico treznosti. Njeno življenje je popolnoma drugačno. ''Ko sem objavila fotografije na družbenem omrežju, je bil to zame način, da sem si rekla: 'Uspelo mi je'. Na prvi fotografiji sem bila v najhujši odvisnosti, a počutila sem se seksi in prekrasno. Sedaj, ko pogledam to podobo, vidim predvsem zlomljenega človeka, ki je obupal. Danes sem sprejela Jezusa v svoje življenje in postala mati prečudovite male deklice, ki mi pomeni vse na svetu. Postala sem tudi ministrantka in upam, da bom nekoč imela svojo cerkev.''

Sedaj si je znova blizu tudi s svojo družino in pravi, da so ji sedaj 100-odstotno v podporo. ''Ni mi več do drog. Ne družim se več s temi ljudmi – ljudem na teh drogah je vseeno. Vseeno jim je, koga prizadanejo.'' Sedaj pomaga tudi drugim, ki so se znašli v oklepu odvisnosti. Vsem pa sporoča. ''Ne obupajte, če se borite proti odvisnosti. Obstajajo različne institucije in pomembno je, da prosite za pomoč. Ljudje vam ne morejo brati misli. Na voljo je tudi podpora za družine odvisnika. Vesela sem, da je moja zgodba slišana in ljudje, ki potrebujejo mojo pomoč, me lahko kontaktirajo.''