Nekdanji vojak Mitch Hunter iz Indianapolisa ima obraz iznakažen od leta 2001, ko je bil kot sopotnik udeležen v prometni nesreči. Njegovo dekle, voznica avtomobila, v katerem se je peljal skupaj s še enim prijateljem, je izgubilo nadzor nad vozilom in se zaletelo v električni drog, ki se je prelomil. Ko je dekle stopilo iz avtomobila, jo je zadel pretrgani električni kabel, Hunter pa je v tistem trenutku prijel za električno žico in jo umaknil izpred dekleta. Vendar pa je zaradi tega prišel v stik z 10.000 volti, ki so ga skoraj ubili, a mu 'k sreči' povzročili le hude opekline. Po vsem obrazu je imel hude opekline, ostal je brez zgornje in spodnje ustnice ter brez nosa, poleg tega pa je izgubil tudi nogo in prste na eni roki. Čeprav je prestal 57 manjših in večjih rekonstrukcijskih operacij, mu zdravniki obraza niso mogli popolnoma popraviti, so ga pa v začetku letošnjega leta ocenili kot primernega pacienta za presaditev obraza.

Po presaditvi so ga kirurgi opozarjali, da bosta celjenje ran in rehabilitacija lahko trajala še kar nekaj časa, tudi leto dni ali več. Pričakovali so, da morda ne bo čutil takoj obraza, da ne bo mogel nadzorovati obraznih mišic ali pa celo, da bo njegovo telo zavrnilo presajen obraz. Nekaj več kot štiri mesece po posegu pa Mitch odlično napreduje. Je ponosni očka 18-mesečnega Claytona, njegov obraz pa vse bolj spominja na 'original'.

Za presaditev obraza se je Mitch odločil po rojstvu sina. “Otroci so bežali pred mano in se skrivali za svoje mame. Bali so se me,“ pojasnjuje Mitch. “S tem sem se zelo težko spopadal, saj je bilo strašenje otrok zadnja stvar, ki sem si jo želel.“

Pot okrevanja je bila dolga, Sprva je Mitchu obraz otekal. “Imel sem občutek, da samo moj obraz tehta 90 kilogramov. Tako močno mi je otekel,“ pravi Mitch. Ko je oteklina začela plahneti, pa so do izraza začele prihajati njegove prave obrazne poteze. Mitchev starejši brat Mike pravi, da je po operaciji že takoj videl svojega brata. “Nisem vedel, kako bom reagiral in kaj naj pričakujem, ko pa sem vstopil skozi vrata njegove sobe, sem takoj videl njega, svojega brata.“

Katrina, Mitcheva dolgoletna partnerica, s katero sta bila par že dolgo pred presaditvijo, je nad rezultatom navdušena. Kot pravi, se je hitro navadila na to, da ima poškodovan obraz in ga sprejela takšnega, kakršen je bil. Opazila pa je, da je bil Mitch nesrečen in se je izogibal drugih ljudi. “Čudovito je, nisem vedela, da je medicinska znanost toliko napredovala in da so zdravniki sposobni narediti kaj takšnega,“ je navdušena.

Mitch pravi, da se mu občutek počasi vrača v obraz in da sedaj lahko dviguje obrvi, našobi ustnice in se celo nasmehne. Pričakuje, da se mu bo napredek le še stopnjeval. “Na določenih predelih imam še vedno nekaj odvečne kože,“ pravi. “Vendar pa sem prepričan, da bom, ko se bo celjenje končalo, izjemno podoben samemu sebi, kakršen sem bil prej.“ Dr. Pomahac se strinja, da se mu bo stanje izboljševalo, še posebej se mu bo okrepil občutek. “Prvi občutki se običajno povrnejo po mesecu ali dveh, po 18 mesecih od operacije pa bo Mitch verjetno čutil obraz povsem normalno.“