Talia Rosko je imela komaj dva meseca, ko so ji diagnozirali redko, a smrtonosno bolezen jeter. Bližal se je konec leta 2015 in staršema, Farri in Georgeu Rosku, so zdravniki morali povedati, da bo njuna deklica preminila, če ji ne bodo dovolj hitro našli darovalca jeter ter opravili presaditev. Brez podarjenih jeter niso verjeli, da lahko živi več kot dve leti. Družina si je prizadevala, da bi našli darovalca, a tega ni in ni bilo. Nato pa so sedem mesecev kasneje kot varuško zaposlili 21-letno Kiersten Miles.

Niso vedeli, da bo njihova rešitev. Potem ko je tri tedne skrbela za vse tri otroke družine Rosko, je sama prosila, če lahko zdravniki preverijo, ali je morda ona lahko darovalec. In testiranje je pokazalo, da je primerna. Prejšnji mesec so zdravniki uspešno opravili presaditev. 16-mesečna Talia se počuti dobro. Obe s Kiersten še okrevata, a se je slednja že posvetila osveščanju javnosti o pomembnosti darovanja organov.

"Talio sva pripeljala na splošen pregled pri pediatru, ki pa je odkril v njenih očeh nekaj, zaradi česar jo je takoj napotil k specialistu," se usodnega dne spominja George. Po ultrazvoku in biopsiji je bila diagnozirana bolezen jeter. Komaj dva meseca stara Talia je najprej prestala operacijo, s katero so ji malo pomagali, a to ni mogla biti dokončna rešitev. Potrebovala je nova jetra.

Ko mu je Kiersten dejala, da bi rada preverila, ali je primerna darovalka, se George spominja, da jo je opozoril, da ne gre za darovanje krvi. "To je resnejše. Moraš se pogovoriti s svojimi starši in raziskati, kaj nameravaš narediti," ji je svetoval. Ona pa je odgovorila, da se je že pozanimala o postopku ter se odločila, da je to nekaj, kar namerava storiti. Izkazalo se je, da je primerna darovalka. 11. januarja je potekala operacija, ki je trajala 14 ur.

Jetra ni mogoče darovati dvakrat in zdravniki so Kiersten takoj opozorili, da tega ne bo mogla več narediti niti, če bi bil v težavah njen otrok. A to je ni odvrnilo. Upa, da bo, kadar bo sama potrebovala pomoč, na enak način nekdo ponudil roko njej. "Vse skupaj ni bilo nič v primerjavi s tem, da sem rešila življenje," pove. "Imam 12-centimetrsko brazgotino in bila sem en teden v bolnišnici, ampak to se mi zdi majhno žrtvovanje." Prva dva dneva okrevanja sta bila sicer naporna, a sedaj se že počuti dobro in je presrečna, da je lahko pomagala Talii.