Nekateri pravijo, da jih je očarala partnerjeva osebnost, drugi, da so podlegli njegovi duhovitosti, nikar se ne slepimo niti, da prstov vmes ni imel privlačen videz. A profesor z univerze v Manchestru trdi, da ni bilo odločilno čisto nič od tega. Ljubezen naj bi razplamtelo samo eno - vonj.

Dr. Daniel Davis pravi, da svojo boljšo polovico podzavestno izberemo na podlagi tega, kar lahko zavohamo. Naš nos naj bi bil zmožen odkriti, da smo si z nekom nič manj in nič več kot genetsko kompatibilni. "Obstaja nekaj genov," razlaga, "zaradi katerih se med seboj najbolj razlikujemo. Vse več raziskav kaže, da so bolj pomembni, kot smo si nekoč mislili. Obstajajo dokazi, da lahko vplivajo na to, kako delujejo naši možgani, kako privlačni smo, celo kakšne so naše možnosti, da bomo imeli otroke." Na partnerju naj bi nas po njegovem privlekli geni, zaradi katerih bi imeli otroke z boljšo genetsko zasnovo. Zaradi tega naj bi iskali gene, ki so z našimi kompatibilni. To naj bi znali zavohati.

Znano je, da si po vonju partnerja izbira marsikatera živalska vrsta, ni pa seveda še veliko dokazov, da bi tako delovali tudi ljudje. Dr. Davis se pri svoji teoriji oslanja predvsem na eksperiment, ki ga je opravil švicarski znanstvenik Claus Wedeking. Njegove moške udeležence je prosil, da dva dneva noč in dan nosijo isto majico ter se ob tem izogibajo dejavnostim, ki bi njihov naraven vonj lahko močno spremenile. Nato je te pospravil v škatle ter ženske udeleženke eksperimenta prosil, da glede na vonj, ki ga zaznajo, njihove lastnike ocenijo po privlačnosti. Ko je preučil še DNK zapise, je prišel do zaključka, da so ženske bolj privlačili moški, s katerimi so imele bolj kompatibilne gene. Da bi dokončno odkrili, kaj je res in kaj ni, pa bo seveda potrebnih še več raziskav.